Stanford Universitiy
Ekipa iz Stanforda raziskuje, kako bi nove, izjemno natančne kapsule lahko izboljšale fuzijske reaktorje in druge energetske sisteme.

Ko je kemik Joseph DeSimone leta 2020 odprl svoj laboratorij na Stanfordski inženirski fakulteti, je delal s sistemi za 3D-tiskanje, ki so bili sposobni natisniti podrobnosti, manjše od širine človeškega lasu. Vendar ti sistemi niso bili dovolj natančni za revolucionarne pristope, ki si jih je DeSimone zamislil.

Od takrat sta DeSimone in njegova ekipa razvila sisteme, ki tiskajo materiale z detajli, širokimi le 10 mikronov – kar je približno desetina širine človeškega lasu, ter predstavila tehniko za njihovo masovno proizvodnjo.

Z DeSimonejevim dvofaznim postopkom izdelave, ki vključuje tiskanje polimerne strukture s pomočjo svetlobe in njeno naknadno izpostavljanje visokim temperaturam, lahko inženirji natančno nadzorujejo lastnosti materiala, vključno s številom in velikostjo por ter njihovo toplotno prevodnostjo.

Laboratorij je potreboval, kot rad pravi DeSimone, »killer app« ali idealno uporabo svojih materialov za rešitev obstoječega problema.

Konec leta 2024 sta se Philip Onffroy [1], član laboratorija DeSimone in doktorski študent kemijskega inženirstva, udeležila dogodka v okviru programa Stanford Sustainability Accelerator [2], ki deluje v okviru Doerr School of Sustainability. Program Accelerator pomaga stanfordskim ekipam pri prenosu njihovih raziskav v inovacije, ki obravnavajo globalne izzive trajnostnega razvoja, kot sta dekarbonizacija [3] industrijske proizvodnje in elektroenergetskega sektorja [4].
Onffroy, ki je tudi štipendist programa Knight-Hennessy [5], je upal, da bo program Accelerator pomagal pri uveljavljanju materialov DeSimone laboratorija v pomembnih trajnostnih energetskih aplikacijah. Onffroy in DeSimone sta se za subvencijo programa Accelerator prijavila skupaj s kolegi iz laboratorija, Jacobom Dobsonom, doktorskim študentom kemije na Fakulteti za humanistiko in znanosti [6], ter Mario Dulay, vodjo laboratorija in višjo raziskovalno znanstvenico na Medicinski fakulteti [7]. Ekipa je prejela sredstva za raziskovanje potencialnih uporab njihovih materialov v energetiki.

Sedaj so našli morebitno »prelomno rešitev«: februarja 2026 je Stanford vložil patent za uporabo svojih votlih, rešetkastih kapsul pri zadrževanju goriva za jedrsko fuzijo in fisijo.

Fuzija, jedrska reakcija, ki poganja Sonce, je eden najbolj ambicioznih projektov na področju trajnostne energije. Če bi se uresničila v velikem obsegu, bi fuzijski reaktorji zagotavljali energijo brez emisij in brez dolgotrajnih radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo pri tradicionalnih fisijskih reaktorjih.

DeSimonova ekipa sodeluje z raziskovalci iz Nacionalnega laboratorija za pospeševalnike SLAC [8] pri preučevanju, kako bi se njihove kapsule obnesle v reaktorjih za fuzijo z inertnim zadrževanjem (ICF), ki jih raziskovalci razvijajo že desetletja.

V reaktorju ICF se kapsule napolnijo s tekočim gorivom iz devterija in tritija, nato pa se obsevajo z laserji. Ta intenzivna svetlobna energija povzroči implozijo kapsul, pri čemer nastanejo tako visoke temperature in tlak, da se atomi goriva združijo v helij in sprostijo energijo.

Leta 2022 so znanstveniki iz Nacionalnega laboratorija Lawrence Livermore sporočili, da so to reakcijo uspešno sprožili v laboratoriju in prvič za kratek čas pridobili več energije, kot jo je bilo potrebno za sprožitev reakcije. Onffroy je dejal, da njegova ekipa upa, da bodo njihove kapsule prispevale k prizadevanjem za prenos teh eksperimentalnih rezultatov v komercialno izvedljiv sistem.
Ker so laserji v reaktorju ICF nameščeni tako, da natančno zadenejo kapsule, lahko vsaka strukturna napaka v materialu kapsule vpliva na enakomernost stiskanja goriva in izhodno energijo, je pojasnil DeSimone. Pri penah ali aerogelih, materialih, ki se uporabljajo v sedanjih eksperimentalnih pristopih, se pore med posameznimi kapsulami razlikujejo, podobno kot edinstveni vzorci snežinke.
Toda DeSimoneove kapsule so digitalno zasnovane tako, da so ob vsakem tiskanju popolnoma enake. »Ne izdelujemo snežink. Izdelujemo natančne delce,« je dejal DeSimone.

Onffroy je povedal, da ekipa pred pridobitvijo podpore programa Accelerator ni razmišljala o fuziji kot potencialni uporabi za svoje materiale. Vendar so strokovni sodelavci programa Accelerator, med njimi izvršni direktor Albert Chan in analitičarka za trajnostne tehnologije in poslovne zadeve Mana Iwata, spodbudili njihovo zanimanje za jedrsko industrijo. Ko se je DeSimonova ekipa povezala z raziskovalci iz SLAC-a, so skupaj poiskali priložnost za izdelavo materialov za reaktorje ICF.

DeSimone in sodelavci raziskujejo tudi možnosti za razvoj materialov za sisteme jedrske fisije, baterije za shranjevanje energije in električno ogrevane kemijske reaktorje.
»Program Accelerator nam je omogočil, da smo svojo platformo predstavili različnim potencialnim uporabnikom, ki se zavzemajo za trajnost,« je dejal DeSimone.
DeSimoneova ekipa je vzpostavila stike tudi z drugimi ekipami, ki jih podpira program Accelerator. Onffroy je povedal, da se je pogovarjal s študenti poslovnih in ekonomskih ved, ki ga spodbujajo, naj upošteva različne vidike širitve tehnologij. V zameno jim je delil svoje strokovno znanje s področja materialov.
»Menim, da bo, še posebej zdaj, ko je umetna inteligenca povsod prisotna, malo ‚NI‘ – naravne inteligence – pomembnejše kot kdaj koli prej,« je dejal DeSimone. »Pogledi ljudi, ki se združujejo, in raznolikost njihovih izkušenj so neprecenljivi. Menimo, da je prav to naš skrivni recept za uspeh naših idej.«

Joseph DeSimone je profesor translacijske medicine na katedri Sanjiv Sam Gambhir ter profesor radiologije na Medicinski fakulteti Stanford in profesor kemijskega inženirstva na Inženirski fakulteti Stanford. Max Saccone, nekdanji član projektne skupine in podiplomski raziskovalec na področju kemijskega inženirstva na Fakulteti za inženirstvo ter radiologije na Medicinski fakulteti, je zdaj povezan z Univerzo Kolorada v Boulderju. Stanfordska univerza ne podpira nobenih subjektov, programov, izdelkov ali storitev, ki niso povezani s Stanfordom in so navedeni v članku.

Ta članek je prvotno objavil Stanford Sustainability Accelerator, ki deluje v okviru Doerr School of Sustainability.

Viri:
1: https://knight-hennessy.stanford.edu/people/philip-onffroy
2: http://sustainability-accelerator.stanford.edu/
3: https://sustainability-accelerator.stanford.edu/focal-areas/industry
4: https://sustainability-accelerator.stanford.edu/focal-areas/electricity-and-grid-systems
5: https://knight-hennessy.stanford.edu/
6: https://humsci.stanford.edu/
7: https://med.stanford.edu/
8: https://www6.slac.stanford.edu/

Povzeto po:
https://news.stanford.edu/stories/2026/03/3d-printing-fusion-reactor-energy-efficiency

https://earth.stanford.edu

The post Raziskovalci razvijajo materiale, natisnjene v 3D-tehniki, za čisto energijo appeared first on Svet mehatronike.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je 3. marca gostila enega osrednjih dogodkov Slovenskih vesoljskih dni 2026, ki jih pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), Slovensko vesoljsko pisarno ter slovenskimi univerzami. Predavalnica V/8 je pritegnila številne študente, raziskovalce in mlade strokovnjake, ki jih zanima kariera v evropskem vesoljskem sektorju.

Ob dogodku je državni sekretar Matevž Frangež poudaril, da Slovenski vesoljski dnevi mladim odpirajo pomembne priložnosti v hitro razvijajočem se sektorju: »Slovenski vesoljski dnevi so izjemna priložnost, da se mladi seznanijo z izobraževalnimi, raziskovalnimi in kariernimi priložnostmi v vesoljskem sektorju ter se odločijo za prvi korak v tej smeri.

Prav mladi so tisti, ki bodo s svojo radovednostjo, znanjem in pogumom soustvarjali prihodnost slovenskega vesoljskega sektorja ter krepili vlogo Slovenije v globalnem raziskovalnem prostoru.«
Poudarek na mladih talentih in njihovem potencialu je tesno povezan tudi z vizijo Fakultete za strojništvo UL. Dekan prof. dr. Jernej Klemenc je ob tem izpostavil: »Naši projekti dokazujejo, da je strojništvo precej širše, kot si ga običajno predstavljamo. Razvijamo rešitve za delovanje v mikrogravitaciji in ekstremnih pogojih, od večrobotskih sistemov za raziskovanje Luninega površja do naprednih tehnologij za spremljanje zdravja astronavtov. Naš cilj je znanje sistematično pretvarjati v tehnologije, ki Slovenijo utrjujejo kot prepoznavnega in zanesljivega partnerja v evropskem vesoljskem prostoru.«

Usmeritev v krepitev kadrov in razvoj tehnologij je naravno vodila v naslednji del programa – sklop, ki sta ga partnersko oblikovali Evropska vesoljska agencija in Slovenska vesoljska pisarna. V okviru tega sklopa sta program ESA Academy predstavila Joost Vanreusel, vodja programa, ter Jai Grover, znanstveni koordinator pri ESI, ki se je dogodku pridružil prek videopovezave. Vanreusel je predstavitev uvedel z besedami: »Vesoljski sektor išče ljudi, kot ste vi.« S tem je poudaril, da evropski vesoljski sektor aktivno išče novo generacijo talentov. Grover pa je udeležencem predstavil konkretne priložnosti, uporabne povezave in načine vključevanja v program.

Oba predavatelja sta udeležencem pojasnila tudi prijavni postopek, pričakovanja ESA ter praktične nasvete za uspešno prijavo.

Dogodek je izpostavil tudi raziskovalno odličnost Fakultete za strojništvo UL, kjer ekipe razvijajo tehnologije za delovanje v mikrogravitaciji in ekstremnih pogojih. Predstavljeni so bili trije ključni razvojni projekti, pri katerih kot vodje razvoja sodelujejo izr. prof. dr. Rok Vrabič, razvoj inteligentnega večrobotskega sistema za raziskovanje Luninega površja, doktorski študent Žan Boček, vodja razvoja projekta Cave 0g o dinamiki tekočin in kavitaciji v breztežnosti in doc. dr. Janez Urevc, razvoj sistema za zgodnje zaznavanje tromboze pri astronavtih v mikrogravitaciji

Z dogodkom fakulteta krepi svojo vlogo stičišča, kjer nastaja nova generacija inženirjev ter strokovnjakov, ki bodo soustvarjali prihodnost evropskih vesoljskih tehnologij.
 
Povzeto po:
https://www.fs.uni-lj.si/sporocila-za-javnost/vesoljski-sektor-isce-ljudi-kot-ste-vi-fakulteta-za-strojnistvo-ul-uspesno-gostila-slovenske-vesoljske-dneve-2026/

Foto: Živa Ogrin
https://www.fs.uni-lj.si

The post »Vesoljski sektor išče ljudi, kot ste vi« – Fakulteta za strojništvo UL uspešno gostila Slovenske vesoljske dneve 2026 appeared first on Svet mehatronike.

Univerza Texas A&M
Raziskovalci so razvili hibridno peno s 3D-tiskanim plastičnim ogrodjem – dovolj trdno, da rešuje življenja, in dovolj lahko za vsakdanjo rabo.

Raziskovalci s področja letalskega inženirstva ter znanosti o materialih na Univerzi Texas A&M [1] in v raziskovalnem laboratoriju DEVCOM Army Research Laboratory [2] so razvili »super peno«, ki lahko absorbira do 10-krat več energije kot običajna oblazinjenost.

Kompozitni material [3], ki je bil objavljen in opisal v reviji Composite Structures, združuje navadno peno s 3D-tiskanimi vstavki iz raztegljivih plastičnih stebričkov, imenovanih struts.

Raziskovalno skupino vodi dr. Mohammad Naraghi, direktor Laboratorija za nanostrukturirane materiale na Inženirski fakulteti Univerze Texas A&M, ki sodeluje z dr. Ericom Wetzelom, vodjo skupine za strateško aditivno proizvodnjo polimerov v ARL.

Ob tej priložnosti je dr. Naranghi povedal: »Iz preproste pene smo ustvarili prilagodljiv, visokozmogljiv kompozit iz super pene. Ta material ima potencial, da postane univerzalna rešitev za široko paleto uporab.«

Pene so povsod – in jih najdemo v skoraj vsem, česar se dotaknemo ali kar uporabljamo.

»Obdajajo nas pene,« je dejal Naraghi. »Mnogi predmeti okoli vas so bodisi v celoti bodisi delno izdelani iz njih.« Njihova skrivnost je preprosta: milijoni drobnih zračnih mehurčkov se pod pritiskom sesedejo in s tem razpršijo energijo.

A obstaja tudi past. Pod površino imajo običajne pene naključne in kaotične notranje strukture, ki omejujejo učinkovitost absorpcije energije, medtem ko so inženirski celični materiali (rešetkaste strukture) bolj organizirani, a znani po visoki ceni in težavah pri povečanju obsega.

Desetletja so se inženirji morali odločati med cenovno dostopnostjo in natančnostjo – do zdaj.
Raziskovalna skupina je prvič dokazala, da rešitev za to zapleteno dilemo leži v tehniki, imenovani »In-Foam Additive Manufacturing« ali IFAM.

»IFAM je preprost, računalniško voden proizvodni proces, ki nam omogoča izdelavo elastomernega ogrodja znotraj konvencionalne pene z odprtimi celicami,« je dejal Wetzel. »Premer, razmik, kot in elastičnost elastomera je mogoče izbrati tako, da se doseže širok spekter lastnosti.

Proces IFAM združuje najboljše iz obeh svetov in zagotavlja cenovno ugodnega, prilagodljivega in visoko zmogljivega kompozitnega absorberja energije.«
Z drugimi besedami, v navadni peni ustvari tridimenzionalno mrežo plastičnih opornih stebričkov, s čimer nastane kompozitni material, v katerem se pena in opore pod pritiskom dopolnjujejo in nadomeščajo medsebojne slabosti.

V zgodnjih fazah stiskanja penasta masa deluje kot opora, ki ohranja oporne stebričke stabilne, da se ne upognejo prehitro. Ko se pritisk povečuje, opore silo potiskajo navzven v okoliško penasto maso in tako razporedijo obremenitev. Skupaj to vzajemno delovanje omogoča kompozitu, da absorbira več energije in prenese večje sile.
»To je čar sinergije,« je dejal Naraghi. »Simbiotična sestavljena struktura iz pene in opornih elementov.«

S spreminjanjem debeline in kotov opornih elementov so raziskovalci ustvarili sestavljeno strukturo, ki jo je mogoče prilagoditi glede na zahteve po trdnosti, absorpciji energije, udobju ali vsem trem.

Nova linija obrambe
Ker gre za projekt, ki ga financira vojska, je najpomembnejše področje uporabe te hibridne pene nacionalna obramba.

»Materiali, ki absorbirajo energijo, so ključnega pomena za številne vojaške namene, med drugim za balistične čelade in sedežne blazine, odporne proti eksplozijam,« je dejal Wetzel.

Na bojiščih prehod s standardne obloge na super peno, ki absorbira desetkrat več energije, ni le inženirski dosežek, temveč ima potencial za zmanjšanje poškodb in reševanje življenj.

»Z vstavljanjem določenih plastičnih ojačitev v navadno peno zagotavljamo za več velikostnih razredov višjo raven zaščite, pri čemer se teža poveča le za malo,« je dejal Naraghi.

Ekipa raziskuje, kako bi bilo mogoče hibridno peno uporabiti v vojaških čeladah, ki morajo ne le ustaviti balistične projektile, temveč tudi zagotoviti blaženje pri hudih padcih in trkih.

„Vojnim čeladam ne dodajamo le plasti,“ je dejal Naraghi. „Uporabljamo kompozitni ščit, ki je bolj prožen od sedanjih oblazinjenj, hkrati pa dovolj lahek, da ga je mogoče nositi ves dan, ne da bi se počutili utrujeni.“

Za vojake to pomeni novo obrambno linijo, ki zagotavlja večjo zaščito, izboljšano varnost in vrhunsko pripravljenost, ne da bi pri tem prišlo do zmanjšanja mobilnosti ali vzdržljivosti.

»Poškodbe glave in možganov ostajajo pomembna skrb za ameriško vojsko, zato je vsaka inovacija na področju materialov, ki nam omogoča zagotoviti večjo zaščito, hkrati pa ohranja udobje in nizko težo, dragocen korak naprej,« je dejal Wetzel. »Poleg tega je postopek IFAM mogoče brez težav prenesti v serijsko proizvodnjo v realnem svetu.«

Prihodnost varnosti na cestah in vzletno-pristajalnih stezah
Enaka načela glede materialov, ki se uporabljajo za zaščito vojakov, bi bilo mogoče prilagoditi tudi za civilno rabo.

»To isto hibridno peno lahko uporabimo tudi za komercialne čelade: kolesarske, motociklistične, celo športne čelade,« je dejal Naraghi. »Praktično za vsako opremo, ki je zasnovana za blaženje udarcev z visoko energijo.«

Poleg zaščitne opreme bi novi kompozit lahko na novo opredelil varnostne standarde na področju zaščite potnikov in oblikovanja vozil.

Z oblogo avtomobilskih odbijačev in notranjosti s to hibridno peno vozila pridobijo visokotehnološki absorber energije, ki lahko ublaži silovite trke in tako zaščiti potnike pred udarci, za katere sedanje obloge niso dovolj prilagojene.

»Ena od možnosti, ki nas zanima, so varnostni sedeži za potnike in otroke,« je dejal Naraghi.

Dušenje hrupa
Hibridna pena ni le fizični ščit, temveč ima še en obetaven potencial: zmanjševanje hrupa.

Čeprav gre za dolgoročni cilj, raziskovalci odpirajo pot k temu, kako bi bilo mogoče hibridno peno natančno prilagoditi za napredno zvočno izolacijo.
»Lastnosti pene bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi postala odličen zvočni absorber, ki duši ali celo popolnoma odpravlja določene frekvenčne pasove in vibracije,« je dejal Naraghi.

Z drugimi besedami, tisti globoki, nizki hrup v kabinah letal in v vozilih v gibanju ali oster, glasen hrup v stanovanjskih stavbah bi se lahko ujel in utišal znotraj notranjega ogrodja hibridne pene.

»Akustične aplikacije so še vedno v zgodnjih fazah raziskav, vendar bi radi to lastnost podrobneje proučili, da bi iz pene naredili aktivni zvočni filter, ki bi po učinkovitosti presegel sedanje materiale,« je dejal Naraghi.

Potem je tu še vidik blazin in vprašanje, kako bi se ta kompozit vojaške kakovosti lahko uveljavil v gospodinjstvih, saj omogoča tisto, kar raziskovalci imenujejo »prilagajanje po conah« v blazinah.

»Z našo hibridno peno bi lahko različne cone blazine prilagodili svojim različnim preferencam,« je dejal Naraghi. »Na primer, trda za vrat, mehka za hrbet in srednje trda za noge. Lahko bi bila popolnoma prilagojena potrebam, udobju in fiziologiji posameznika.«

To pomeni konec dobe enotnih rešitev za blazine, saj je zdaj mogoče vsak centimeter stola, vzmetnice ali kavča prilagoditi tako, da nudi oporo prav tam, kjer jo najbolj potrebujete ali želite.

To sodelovanje je odličen primer široke akademiske iznajdljivosti in raziskovalnega pristopa univerze Texas A&M: pretvarjanje temeljnih vprašanj v napredne, transformativne zmogljivosti, pripravljene na prihodnost.
„Sodelovanje v tej skupini je bilo ključnega pomena za naš uspeh,“ je dejal Wetzel. „Ekipa profesorja Naraghija na univerzi Texas A&M ni le zagotovila inovativne rešitve, ampak ima tudi akademsko strokovnost, da razume temeljna načela tega novega kompozitnega materiala. ARL ima bogate izkušnje in strokovno znanje na področju uporabe materialov, ki absorbirajo energijo, kar nam omogoča, da raziskave usmerjamo v smeri, za katere pričakujemo, da se bodo lahko prenesle v vojaški material.“

V primeru te nove super pene zaščita prihodnosti že dobiva obliko – lažja, močnejša in zasnovana od znotraj navzven.

„Na univerzi Texas A&M in v mojem laboratoriju si prizadevamo za inovativne rešitve, ki obravnavajo današnje izzive in hkrati predvidevajo potrebe prihodnosti,“ je dejal Naraghi.

Viri:
1: https://www.tamu.edu/index.html
2: https://arl.devcom.army.mil/
3: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0263822326001236?via%3Dihub#f0005

Povzeto po:
https://stories.tamu.edu/news/2026/03/06/hybrid-super-foam-tunable-lightweight-and-ultra-durable/

https://stories.tamu.edu

The post Hibridna »super pena«: Prilagodljiva, lahka in izjemno trpežna appeared first on Svet mehatronike.

South China Morning Post
Zelo okretni robot, zgrajen na kolesni platformi, se bo premikal po površini Lune ter opravljal gradbena in vzdrževalna dela ter odvzemal vzorce.

Kitajski raziskovalci [1] so predlagali pol-humanoidnega robota, nameščenega na platformi na kolesih, kot del ključne infrastrukture za kitajsko raziskovalno postajo na Luni, ki naj bi bila zgrajena do leta 2035.

Robot, ki združuje mobilnost s človeško spretnostjo [2], je zasnovan tako, da se premika po površini Lune in pri tem opravlja zahtevne naloge, od gradnje in vzdrževanja do znanstvenih poskusov, vzorčenja in analiz, so pojasnili raziskovalci iz Pekinškega inštituta za inženiring vesoljskih sistemov.

Njegov pas se lahko vrti za približno 180 stopinj v obe smeri in se upogne naprej do 90 stopinj, medtem ko ima njegova spretna roka štiri stopnje svobode, kar mu omogoča natančno manipulacijo, je ekipa poročala v reviji Journal of Deep Space Exploration decembra.

»V primerjavi z dvonožno hojo se aktivno vzmetenje na kolesih premika hitreje in je stabilnejše, kar zagotavlja trdno podlago za delo zgornjega dela telesa,« so zapisali raziskovalci. »Kitajska lunarna vozila Yutu in lunarno vozilo Zhurong uporabljajo prav tako kolesni pogon.«
Kolesa bodo imela kovinsko mrežasto strukturo z jeklenimi žičnim profilom, zaradi česar bodo lahka in trpežna, hkrati pa bodo zagotavljala prožnost, blaženje udarcev in zanesljivo delovanje v ekstremnem mrazu, kar bo omogočalo nemoteno potovanje na dolge razdalje po neravni lunini površini, so povedali raziskovalci.
Humanoidni ali pol-humanoidni roboti se že dolgo preizkušajo za vesoljske operacije. Robonaut, ki sta ga skupaj razvila NASA in General Motors, je postal prvi humanoidni robot, ki je bil uporabljen v vesolju, ko so ga leta 2011 poslali na Mednarodno vesoljsko postajo.
Robonaut, ki je bil nameščen znotraj postaje in ni bil zasnovan za gibanje po njej, je astronavtom pomagal pri rutinskih ali nevarnih opravilih, upravljanju orodja in izvajanju posebnih vzdrževalnih nalog v mikrogravitaciji.

Viri:
1: https://www.scmp.com/topics/scientists?module=inline&pgtype=article

2: https://www.scmp.com/tech/tech-trends/article/3344242/doraemon-dexterous-hands-chinas-linkerbot-equips-robots-human-skills?module=inline&pgtype=article

Povzeto po:
https://www.scmp.com/news/china/science/article/3346317/weird-looking-humanoid-robot-could-help-china-conquer-moon-scientists

https://www.scmp.com

The post Nenavaden robot naj bi osvojil Luno appeared first on Svet mehatronike.

Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije
Avtor: Matej Veber
Julija 2024 so se dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, na podlagi uspehov iz preteklih let, udeležili svetovnega prvenstva v robotiki RoboCup 2024, ki je potekalo v Eindhovnu na Nizozemskem.

RoboCup velja za enega najpomembnejših mednarodnih dogodkov na področju robotike in umetne inteligence. Od svoje ustanovitve leta 1997 je prerasel v globalno platformo, ki združuje številne discipline in tekmovalne kategorije. Dogodek spodbuja tehnološki napredek, inovacije in razvoj avtonomnih sistemov. Letos je na tekmovanju sodelovalo približno 3500 udeležencev, ki so se pomerili v 35 različnih disciplinah. Med najbolj izpostavljenimi so robotski nogomet, reševanje, pametni domovi, industrijska robotika in umetniški oder – vsaka s svojimi podkategorijami in izzivi, kjer preizkušajo različne problematike sodobni robotskih sistemov.

Dijaki programa Tehnik mehatronike SSI, Jernej Romih, Blaž Strajnič, Blaž Gril, Rok Vnučec in Filip Kokol, so tekmovali v kategoriji hitro prototipiranih reševalnih robotov. Mobilnega robota so razvijali skozi celo šolsko leto v okviru projektnega in raziskovalnega dela. Tako je mobilni robot rezultat njihove ustvarjalnosti, znanja in predanosti. Ekipo MechatronicsRescue Team je sestavljalo šest članov, vsak s svojo jasno opredeljeno vlogo: elektronik je skrbel za električna vezja in senzoriko, programerja sta razvijala programsko opremo za mikroračunalnikRaspberry Pi, konstrukterja sta načrtovala in izdelovala mehanske sklope ter prototipe s 3D tiskalnikom, vodja ekipe pa je usklajeval delo, skrbel za idejno zasnovo, dokumentacijoin tekmovalno strategijo. Vsak član je prispeval ključen del k uspehu ekipe.

Prava preizkušnja se je začela na samem tekmovanju, kjer so se morali v štirih dneh spoprijeti z različnimi izzivi. Pokazali so izjemno timsko delo, vztrajnost in sposobnost reševanja problemov v stresnih okoliščinah. Ob tem so pridobili dragoceno mednarodno izkušnjo, izboljšali komunikacijo v tujem jeziku in se učili skozi praktične izzive.

S svojim znanjem, predanostjo in inovativnostjo so se uvrstili v veliki finale in osvojili 1. mesto v svetovni konkurenci – za kar jim iz srca čestitamo! Posledično se bodo njihovi nasledniki udeležili svetovnega prvenstva RoboCup 2025 v Salvadorju, Bahia, Brazilija. Čakajo nas novi izzivi in izkušnje.

Ker je udeležba na takšnem dogodku velik organizacijski in finančni zalogaj, se iskreno zahvaljujemo vsem podjetjem ter Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu za finančno podporo. Posebna zahvala gre tudi direktorju ŠC Celje, g. Mojmirju Klovarju, in ravnateljici ga. Simoni Črep, prof., za vso materialno, moralno in organizacijsko podporo.

Kot je dejal Albert Einstein: »Ustvarjalnost je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, ustvarjalnost pa zajema ves svet.« In če dodamo še misel Steva Jobsa: »Ostanimo lačni. Ostanimo nori.« , nas to opominja, da nikoli ne prenehamo sanjati, raziskovati in dvomiti.

Ustvarjalni posamezniki so tisti, ki si upajo razmišljati drugače, ki postavljajo vprašanja »zakaj« in »kaj če«. So tisti, ki v vsakdanjem iščejo nove poti in presegajo ustaljene okvire. Prav v tem je njihova moč , v sposobnosti, da svet ne le opazujejo, temveč ga tudi spreminjajo.

Video RoboCup 2024:
https://www.youtube.com/watch?v=EsnqdCoidnw&t=4s

Pogumno naprej – novim izzivom naproti!

https://www.smm.sc-celje.si

The post Svetovno prvenstvo v robotiki ROBOCUP 2024 appeared first on Svet mehatronike.

LAPP, d.o.o.
EPIC® konektorji podjetja LAPP spadajo med najbolj prepoznavne industrijske povezovalne rešitve na trgu.

Namenjeni so aplikacijam, kjer sta zanesljivost in odpornost na zahtevne pogoje ključnega pomena – od strojegradnje, krmilnih omaric, avtomatizacije do energetike.

Konektorji so zasnovani tako, da zagotavljajo varno, stabilno in dolgotrajno povezavo tudi v okoljih, kjer so prisotni prah, vibracije, vlaga ali kemični vplivi.

Širok spekter aplikacij – od energetike do avtomatizacije
EPIC® močnostni in podatkovni konektorji se uporabljajo povsod tam, kjer je potrebna kakovostna, hitra in zanesljiva priključitev. Z njimi smo prisotni v industrijah iz različnih področij, ki vključujejo:
strojegradnjo in industrijsko proizvodno opremo,
merilno, krmilno in regulacijsko tehniko,
električne pogonske sisteme,
avtomatizacijo proizvodnje in robotske celice,
fotovoltaiko in energetske sisteme.
Zanesljivost, ki jo industrija zahteva

EPIC® konektorji so zasnovani za dolgo življenjsko dobo in stabilno delovanje tudi v najtežjih pogojih. Njihova modularnost, prilagodljivost, široka ponudba različic ter mednarodni certifikati omogočajo uporabo po vsem svetu.

V kombinaciji z drugimi LAPP rešitvami, kot so kabli, uvodnice in zaščitne cevi, predstavljajo celovit ekosistem za profesionalno industrijsko povezavo.

Info.si.lso@lapp.com
https://www.etrgovina-lappslovenija.si

The post EPIC® konektorji iz podjetja LAPP – zanesljiva rešitev za zahtevna industrijska okolja appeared first on Svet mehatronike.

LCR d.o.o.
Kompaktna moč za sodobne elektronske aplikacije.

Series: 400W/500W/600W 5« x 3« Ultra nizkoprofilni PCB napajalnik
Serija LOP-400/500/600 predstavlja novo generacijo visoko zmogljivih napajalnikov, zasnovanih za zahtevne aplikacije, kjer je ključnega pomena kombinacija visoke moči, majhnih dimenzij in zanesljivosti.

Gre za ultra nizkoprofilne napajalnike tipa PCB, ki nudijo izhodno moč 400 W, 500 W oziroma 600 W, vse to v standardni kompaktni obliki 5” x 3” (127 x 76,2 mm).
Glavne značilnosti:
MEAN WELL patent št. ZL 202223277512.1
Standardna univerzalna dimenzija 5« x 3” z izjemno nizkim profilom
Vhod 80~264Vac in vgrajen PFC, poraba v stanju pripravljenosti <0,5W
Opravljeni mednarodni certifikati na več področjih (ITE / Medicinsko / Industrijsko / Gospodinjsko)
V skladu z 2x MOPP, primerno za medicinske aplikacije tipa BF
Zagotavlja 150 % vršne moči do 3 sekunde
Primerno za sisteme razreda I ali razreda II
Obratovalna temperatura -40~+80°C
Najvišja učinkovitost do 95 %
Zaščitne funkcije: kratek stik, preobremenitev, prenapetost, previsoka temperatura
Izjemno nizek slepi tok (<500µA proti zemlji, <70µA pri stiku)
Obratovalna nadmorska višina do 5.000 metrov
Vgrajeno pomožno napajanje 12V/0,5A
3 leta garancije

Prednosti LOP serije
Zaradi izjemno majhnega formata so napajalniki LOP-400/500/600 idealna izbira za aplikacije, kjer je prostor omejen, a je potrebna visoka izhodna moč. Primerni so za uporabo v medicinski opremi, testni in merilni tehniki, telekomunikacijah, industrijski avtomatizaciji ter v drugih zahtevnih okoljih. Učinkovitost, ki presega 90 %, omogoča zmanjšano segrevanje in manjše zahteve po hlajenju, kar posledično podaljša življenjsko dobo komponent. Modularna zasnova in visoka elektromagnetna združljivost (EMC) pa poskrbita za enostavno integracijo v končne naprave.

Uporaba:
Medicinska diagnostika in terapija
Komunikacijska oprema in strežniški moduli
Avtomatizacija in robotski sistemi
Laboratorijska oprema
Industrijski računalniki in krmilne enote

Serija LOP-400/500/600 združuje visoko moč, energetsko učinkovitost in izjemno kompaktne dimenzije. Kot univerzalna rešitev za različne panoge ponuja zanesljivo delovanje, skladnost s strogimi standardi ter fleksibilnost pri načrtovanju. Gre za napajalni modul nove generacije, ki omogoča več moči v manjšem prostoru – brez kompromisov pri kakovosti in varnosti.

The post MEAN WELL LOP-400/500/600 appeared first on Svet mehatronike.

Massachusetts Institute of Technology
Poleg usposabljanja bodočih igralcev bi ta tehnologija lahko razširila zmogljivosti drugih humanoidnih robotov, na primer za delo v industriji, pa tudi za iskanje in reševanje.

MIT inženirji se vključujejo v robotsko igro namiznega tenisa z močnim, lahkim dizajnom, ki vrača udarce z visoko hitrostjo in natančnostjo.

Novi robot za namizni tenis je sestavljen iz robotske roke iz več členov. Roka je pritrjena na en konec mize za namizni tenis in drži standardni lopar za namizni tenis. S pomočjo več hitrih kamer in prediktivnega krmilnega sistema z visoko pasovno širino robot hitro oceni hitrost in pot prihajajoče žogice ter izvede enega od več vrst udarcev – topspin, udarcembrez rotacije ali backspin –, da žogico natančno udari na želeno mesto na mizi z različnimi vrstami rotacije.
V testih so inženirji na robota vrgli 150 žogic, eno za drugo, z druge strani mize za namizni tenis. Robot je uspešno vrnil žogice z uspešnostjo približno 88 odstotkov pri vseh treh vrstah zamahov. Hitrost udarca robota se približuje najvišjim hitrostim vrnitve človeških igralcev in je hitrejša od drugih robotskih modelov za namizni tenis.

Sedaj želi ekipa povečati igralni radij robota, da bo lahko vračal več različnih udarcev. Nato si predstavljajo, da bi ta nastavitev lahko postala konkurenčna v rastočem področju pametnih robotskih sistemov za trening.

Ekipa pravi, da bi se tehnologija namiznega tenisa lahko prilagodila tudi za izboljšanje hitrosti in odzivnosti humanoidnih robotov, zlasti v scenarijih iskanja in reševanja ter v situacijah, v katerih bi robot moral hitro reagirati ali predvideti.

„Problemi, ki jih rešujemo, zlasti v zvezi z zelo hitrim in natančnim prestrezanjem predmetov, bi lahko bili koristni v scenarijih, v katerih mora robot izvajati dinamične manevre in v realnem času načrtovati, kje bo njegov končni položaj srečal predmet,“ pravi David Nguyen, podiplomski študent MIT.

Nguyen je soavtor nove študije, skupaj z diplomantom MIT Kendrickom Canciom in Sangbae Kimom, izrednim profesorjem strojništva in vodjo laboratorija za biomimetično robotiko na MIT. Raziskovalci so rezultate teh poskusov predstavili v članku na mednarodni konferenci IEEE o robotiki in avtomatizaciji (ICRA).

Natančno igranje
Izdelava robotov za igranje namiznega tenisa je izziv, s katerim se raziskovalci ukvarjajo že od 80. let prejšnjega stoletja. Problem zahteva edinstveno kombinacijo tehnologij, vključno z zelo hitrim računalniškim vidom, hitrimi in okretnimi motorji in aktuatorji, natančnim krmiljenjem manipulatorja in natančnim napovedovanjem v realnem času, pa tudi načrtovanjem igralne strategije na višji ravni.

„Če pomislite na spekter problemov nadzora v robotiki, imamo na eni strani manipulacijo, ki je običajno počasna in zelo natančna, kot je dvigovanje predmeta in preverjanje, ali ga dobro držite. Na drugi strani imate gibanje, ki je dinamično in se prilagaja motnjam v sistemu,“ pojasnjuje Nguyen. „Namizni tenis je nekje vmes. Še vedno opravljate manipulacijo, saj morate biti natančni pri udarjanju žogice, vendar jo morate udariti v 300 milisekundah. Tako uravnavate podobne probleme dinamičnega gibanja in natančne manipulacije.“

Roboti za namizni tenis so od 80. let prejšnjega stoletja prehodili dolgo pot, nazadnje z zasnovami podjetij Omron in Google DeepMind, ki uporabljajo tehnike umetne inteligence za „učenje“ iz prejšnjih podatkov o namiznem tenisu, da bi izboljšali zmogljivost robota pri vse večji raznolikosti udarcev. Te zasnove so se izkazale za dovolj hitre in natančne, da se lahko pomerijo s človeškimi igralci namiznega tenisa srednje ravni.

„To so resnično specializirani roboti, zasnovani za igranje namiznega tenisa,“ pravi Cancio. „Z našim robotom raziskujemo, kako bi se tehnike, ki se uporabljajo pri igranju namiznega tenisa, lahko prenesle v bolj splošen sistem, kot je humanoidni ali antropomorfni robot, ki lahko opravlja veliko različnih in koristnih stvari.“

Nadzor igre
Za svoj novi dizajn so raziskovalci modificirali lahko in zelo zmogljivo robotsko roko, ki jo je Kimov laboratorij razvil kot del MIT Humanoid – dvonožnega, dvoročnega robota, ki je velik približno kot majhen otrok. Skupina uporablja robota za testiranje različnih dinamičnih manevrov, vključno z vožnjo po neravnem in spremenljivem terenu, skakanjem, tekom in izvajanjem salto nazaj, s ciljem, da bi nekoč takšne robote uporabili za iskalne in reševalne operacije.

Vsaka humanoidna roka ima štiri sklepe ali stopnje svobode, ki jih nadzira električni motor. Cancio, Nguyen in Kim so izdelali podobno robotsko roko, ki so jo prilagodili za igranje namiznega tenisa tako, da so dodali dodatno stopnjo svobode v zapestju, da bi omogočili nadzor nad loparjem.

Ekipa je robotsko roko pritrdila na mizo na enem koncu standardne mize za namizni tenis in okoli mize namestila hitre kamere za zajemanje gibanja, da bi sledile žogicam, ki so odskakovale od robota. Razvili so tudi optimalne krmilne algoritme, ki na podlagi matematičnih in fizikalnih načel napovedujejo, s kakšno hitrostjo in v kakšnem položaju naj roka izvede udarec, da bi žogico udarila z določenim zamahom: z rotacijo (ali topspinom), z udarcem (brez rotacije) ali z rezanjem (backspinom).

Algoritme so izvedli s pomočjo treh računalnikov, ki so hkrati obdelovali slike kamere, ocenjevali stanje žoge v realnem času in te ocene pretvarjali v ukaze za motorje robota, da se je ta lahko hitro odzval in izvedel zamah.

Po zaporednem odbijanju 150 žogic z roko so ugotovili, da je bila stopnja zadetkov robota, ali natančnost vračanja žogice, približno enaka za vse tri vrste zamahov: 88,4 odstotka za topspin udarce, 89,2 odstotka za zamahe brez rotacije in 87,5 odstotka za backspin zamahe. Od takrat so izboljšali reakcijski čas robota in ugotovili, da roka udari žogice hitreje kot obstoječi sistemi, in sicer s hitrostjo 20 metrov na sekundo.

V svojem članku ekipa poroča, da je hitrost udarca robota, ali hitrost, s katero lopar udari žogo, v povprečju 11 metrov na sekundo. Znano je, da napredni človeški igralci vračajo žogice s hitrostjo med 21 in 25 metri na sekundo. Odkar so zapisali rezultate svojih prvotnih poskusov, so raziskovalci sistem dodatno izboljšali in zabeležili hitrosti udarca do 19 metrov na sekundo (približno 42 milj na uro).

„Eden od ciljev tega projekta je pokazati, da lahko dosežemo enako raven atletskih sposobnosti kot ljudje,“ pravi Nguyen. „In kar zadeva hitrost udarca, smo temu cilju že zelo, zelo blizu.“
Njihovo nadaljnje delo je robotu omogočilo tudi ciljanje. Ekipa je v sistem vključila kontrolne algoritme, ki napovedujejo ne le kako, ampak tudi kam udariti prihajajočo žogo. Z najnovejšo različico lahko raziskovalci nastavijo ciljno lokacijo na mizi, robot pa bo žogo udaril na to lokacijo. Ker je robot pritrjen na mizo, ima omejeno mobilnost in doseg ter lahko večinoma vrača žogice, ki priletijo v polkrožno območje okoli srednje črte mize. V prihodnosti inženirji načrtujejo, da bodo robota namestili na portal ali platformo na kolesih, kar mu bo omogočilo, da bo pokril večji del mize in vračal več različnih udarcev.

„Pri namiznem tenisu je zelo pomembno predvideti vrtenje in pot žogice glede na to, kako jo je udaril nasprotnik, kar je informacija, ki je avtomatski izstreljevalec žogic ne more dati,“ pravi Cancio.„ Takšen robot bi lahko posnemal manevre, ki bi jih nasprotnik izvedel v igri, na način, ki bi pomagal ljudem igrati in se izboljšati.“

To raziskavo je delno podprl Inštitut za robotiko in umetno inteligenco.

Povzeto po:
https://news.mit.edu/2025/ping-pong-bot-returns-shots-high-speed-precision-0508

https://news.mit.edu

The post Robot za namizni tenis vrača žogico z visoko hitrostjo in natančnostjo appeared first on Svet mehatronike.

EPLAN
Predstavljajte si dogodek, kjer vsako srečanje odpira nove priložnosti. Med 20. in 21. majem 2026 bo v Münchnu potekal pomemben dogodek na področju industrijskega inženirstva – festival Eplan Next26.

Gre za prvi in hkrati največji dogodek pod sloganom “Where industry meets tomorrow”, ki bo združil strokovnjake, inovatorje ter vodilne na področju inženirstva.

Predstavljene bodo naslednje teme:
Ekskluzivni vpogled v novo Eplan Platform 2027.
Priložnost, da v Future Labu preizkusite prelomne ideje in rešitve.
Zanimive predstavitve, praktične delavnice in demonstracije industrijskih rešitev.
Številne priložnosti za mreženje, izmenjavo izkušenj in povezovanje.
Imeli boste priložnost spoznati primere dobrih praks s strani uporabnikov Eplan okolja s celega sveta.

Eplan Next26 bo zasnovan kot prostor, kjer se strateško razmišljanje sreča s konkretnimi izzivi sodobnega inženirstva. Udeležencem bo ponujena priložnost, da spoznajo trende, ki bodo v prihodnjih letih oblikovali industrijo, ter pridobijo konkretna znanja za njihovo učinkovito implementacijo v lastno delovno okolje. S poudarkom na digitalizaciji, učinkovitosti procesov in povezovanju izkušenj dogodek spodbuja celosten pogled na razvoj inženirskih rešitev ter krepi konkurenčnost podjetij v hitro spreminjajočem se industrijskem okolju.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na dogodku Eplan Next26 in stopite v stik s prihodnostjo inženirstva. Svojo udeležbo lahko enostavno potrdite z registracijo preko QR kode, ki vam zagotavlja vaše mesto na tem dogodku in omogoča hiter dostop do vseh informacij.

https://event.eplan.com/EplanNext26

https://www.eplan.si

The post Eplan Next26 – Festival inovacij in prihodnosti inženirstva appeared first on Svet mehatronike.

ONSEMI
Podjetje onsemi je predstavilo družino Hyperlux™ ID, prvi senzor v industriji za neposredno merjenje časa letenja (iToF) v realnem času, ki omogoča zelo natančne meritve na velike razdalje in 3D-slikanje hitro premikajočih se objektov.

Z uporabo nove lastniške arhitekture globalnega zaklopa pikslov in vgrajenega pomnilnika lahko družina Hyperlux ID zajame celotno sceno in hkrati v realnem času obdeluje meritve globine. Ta inovativen pristop odpravlja omejitve standardnih iToF senzorjev in omogoča zaznavanje globine do 30 metrov ali štirikrat dlje kot standardni iToF senzorji, vse to v manjšem ohišju. Poleg tega je družina senzorjev sposobna hkrati proizvajati monokromatske (črno-bele) slike in informacije o globini. S kombinacijo teh dveh izhodov senzor lahko zagotovi celovit pogled na okolje, ne da bi bili potrebni ločeni senzorji za podatki o sliki in globini.

Rezultat tega je, da družina Hyperlux ID omogoča poenostavljeno zasnovo, največjo globino zaznavanja v industriji, delovanje v dinamičnih pogojih in sposobnost zajemanja hitro premikajočih se objektov, kar prej ni bilo mogoče.

Zakaj je to pomembno?
Ker avtomatizacija in robotika postajata vse bolj razširjeni na industrijskih trgih, je sposobnost hitrega in učinkovitega pridobivanja zelo natančnih podatkov o globini ključnega pomena za izboljšanje produktivnosti in varnosti v teh kompleksnih okoljih. Vendar pa so bili iToF senzorji do sedaj omejeni v uporabi zaradi minimalnega dosega, slabe zmogljivosti v močni svetlobi in nezmožnosti izračuna globine na premikajočih se objektih.
Z zmogljivostjo natančnega merjenja premikajočih se objektov in slik visoke ločljivosti lahko družina Hyperlux ID pomaga zmanjšati napake in izpad delovanja ter optimizirati procese v proizvodnih sistemih, s čimer se znižajo operativni stroški. Poleg tega lahko izboljša prepoznavanje obrazov, zaznavanje gest in 3D videokonference v komercialnih aplikacijah.

Družina Hyperlux ID je idealna za široko paleto industrijskih okolij, kot so:
Avtomatizacija in robotika: zaznavanje predmetov za boljšo navigacijo in izogibanje trkom za večjo varnost v tovarnah.
Proizvodnja in nadzor kakovosti: Merjenje prostornine in oblike predmetov, odkrivanje napak in zagotavljanje, da izdelki izpolnjujejo standarde kakovosti.
Logistika in ravnanje z materialom: Izmerite položaje, velikosti in razmerja vsebine palet in tovora, da optimizirate procese skladiščenja in prevoza.
Kmetijstvo in poljedelstvo: Pomagajte pri spremljanju rasti in zdravja pridelkov z merjenjem višine rastlin, odkrivanjem bolezni in optimizacijo procesov namakanja in gnojenja.
Sistemi za nadzor dostopa: Zelo podrobno in natančno prepoznavanje obrazov za plačilne terminale, sisteme za dostop v domove in poslovne prostore ter drugo.

Kako deluje?
Družina senzorjev Hyperlux ID združuje arhitekturo globalnega zaklopa in tehnologijo posrednega merjenja časa letenja (iToF) za natančno in hitro zaznavanje globine. S pomočjo tehnologije iToF zazna globino z merjenjem faznega premika odbite svetlobe, ki jo oddaja eden ali več VCSEL-ov (Vertical-Cavity Surface-Emitting Lasers). Z lastniško arhitekturo pikslov senzorji lahko zajamejo in shranijo štiri različne faze svetlobe hkrati v eni ekspoziciji, s čimer takoj zajamejo celotno sceno in izboljšajo natančnost merjenja globine. Poleg tega tehnologija globalnega zaklopa uskladi vse piksle senzorja z VCSEL, da znatno zmanjša infrardeči šum iz drugih virov svetlobe. Vgrajena obdelava globine omogoča tudi rezultate v realnem času, brez potrebe po dragem zunanjem pomnilniku in zelo zmogljivem procesorju.

„Hyperlux ID ne ponuja le višje ločljivosti in boljšega dušenja svetlobe iz okolice kot kateri koli drugi iToF senzor na trgu, ampak nas je navdušil tudi s svojo integrirano obdelavo, ki z visoko hitrostjo izračuna zemljevide globine, zanesljivosti in intenzivnosti. Zaradi tega je še posebej primeren za zajemanje premikajočih se objektov,“ je dejal Alexander Lewinsky, direktor podjetja IDS Imaging Development Systems. „Zahvaljujoč tesnemu sodelovanju z onsemi smo lahko zelo hitro razvili in razširili našo ponudbo 3D-kamer s stroškovno učinkovito kamero za merjenje časa letenja za notranje in zunanje aplikacije za velike projekte.“
Družina Hyperlux ID vključuje 1,2-megapikselne senzorje z globalnim zaklopom in 3,5-mikrometrskimi BSI-pikami. Model AF0130 ima vgrajeno tudi procesiranje, ki poenostavlja integracijo in zmanjšuje stroške sistema. Za stranke, ki želijo integrirati svoje lastne algoritme za globino, model AF0131 omogoča to možnost za večjo prilagodljivost.

Več informacij je na voljo na spletni povezavi:
https://www.onsemi.com/products/sensors/image-sensors/af0130

O podjetju onsemi
Podjetje onsemi (Nasdaq: ON) spodbuja revolucionarne inovacije, ki pomagajo graditi boljšo prihodnost. S poudarkom na avtomobilskih in industrijskih končnih trgih podjetje pospešuje spremembe v megatrendih, kot so elektrifikacija in varnost vozil, trajnostna energetska omrežja, industrijska avtomatizacija ter 5G in infrastruktura v oblaku. Podjetje onsemi ponuja zelo raznoliko in inovativno paleto izdelkov, ki zagotavljajo inteligentne tehnologije napajanja in zaznavanja, ki rešujejo najbolj zapletene izzive sveta in vodijo k ustvarjanju varnejšega, čistejšega in pametnejšega sveta. Podjetje onsemi je vključeno v indeks Nasdaq-100 Index® in indeks S&P 500®. Več o onsemi izveste na www.onsemi.com.

Povzeto po:
https://www.onsemi.com/company/news-media/press-announcements/en/onsemi-debuts-advanced-depth-sensor-for-industrial-applications

https://www.onsemi.com

The post Onsemi predstavlja napreden senzor globine za industrijske aplikacije appeared first on Svet mehatronike.