Zahtevna reciklaža v vaši proizvodnji? Lažje je kot si mislite

logoPrispevanje h krožni ekonomiji je vedno pomembnejše za podjetja po svetu. Družbena odgovornost podjetij, trajnost in recikliranje so močni izrazi, s katerimi se pogosto srečujete. Ampak ali lahko – kot predelovalec plastike – tu opravite svoje delo? Če da, kako? V tej objavi vam bomo na kratko razložili kaj pomeni 'krožna ekonomija' in kako lahko takoj začnete s proizvodnjo trajnosti z uporabo 'hišne' reciklaže.

Krožna ekonomija podaljšuje življenjsko dobo izdelkov. V naši ekonomiji obstajata dva modela, ki opisujeta življenjski cikel izdelka: linearni model in krožni model. Linearni model sledi tradicionalnemu faznemu planu '' vzemi – naredi – odvrzi.'' V teh korakih zberemo surove materiale, jih oblikujemo v izdelke, ki jih uporabljamo in jih na to zavržemo. V linearni ekonomiji dosežemo maksimalno vrednost s proizvodnjo in prodajo čim večjega števila (po navadi poceni) izdelkov kot je možno.

Krožni model sledi pristopu 3R (reduce, reuse, recycle – zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj). Ta pristop se osredotoča na čim manj surovih materialov (reduce -zmanjšaj), ponovno uporabo izdelkov in komponent, kot je to le mogoče (reuse-ponovno uporabi) in/ali uporabiti surov material izdelka ponovno s čim višjo kakovostjo (recycle – recikliraj). Z drugimi besedami povedano: uporabi, deli, posodi, ponovno uporabi, popravi in recikliraj obstoječe materiale in izdelke, kolikor je to mogoče. To podaljša življenjski cikel izdelka in ustvari dodano vrednost.

Lastno recikliranje

Z implementacijo lastne reciklaže, predelovalci plastike zelo preprosto prispevajo h krožni ekonomiji. Predelovalci plastike se spopadajo z odpadki plastičnih ostankov – dolivki in dolivne poti, prelivi, glave in repi – proizvodnje brizganja plastike ter ekstruzije v vsakodnevni proizvodnji. Predhodno so te odpadke prodali kupcem, ki so jih nato uporabili za izdelavo manj kakovostnih plastičnih izdelkov. Danes pa so te odpadni ostanki uporabljeni za direktno ali indirektno reciklažo. Temu se reče reciklaža v zaprtem sistemu (zaprti zanki) ker odpadki ne zapustijo proizvodnje. To omogoča različne trajnostne in finančne prednosti, kot je zmanjšanje transporta.

Direktna reciklaža

Podjetje ima lahko lastno reciklažo na dva načina: direktno ter indirektno. Direktna reciklaža je takoj za strojem za brizganje ali ekstrudorjem s pihanjem z mletjem odpadkov proizvodnje z mlinom in mlevec vračati v proces. Ta proces je popolnoma avtomatski in zaprt. Z indirektnim recikliranjem so odpadki zbrani v centralnem zabojniku v proizvodnji , centralno zmleti ter ponovno predelani v končni produkt. Na kratko lahko opredelimo razlike med direktnim ter indirektnim recikliranjem.

Razlike med direktnim ter indirektnim recikliranjem:

Zagotavljanje kakovosti s pametnimi sistemi

Na koncu je direktna reciklaža najenostavnejša in najvarnejša rešitev za lastno reciklažo. Če je tako preprosto, zakaj tega ne počnejo vsi? Največja omejitev direktnega recikliranja je možnosti izgube kakovosti na končnem produktu, kar se imenuje variacija proizvodnje. Te variacije povzročajo, da je direktno recikliranje še manj trajnostno kot običajna proizvodnja. Razlog za proizvodnje variacije pa je uporaba neprimerne ali nenatančne opreme. Za možnost direktne reciklaže se potrebuje dober mlin ter enega od sledečih sistemov:

Direktna reciklaža v kombinaciji s sorazmernim ventilom ali navadnim serijskim mešalcem je manj natančen v primerjavi z drugimi sistemi, ker se tu glavni material in mlevec naneseta v plasti eden nad drugega. Druge možnosti so volumetrični dozirni sistemi, gravimetrični dozirni sistemi ali hibridni gravimetrični blenderji. Kjer sistem dozira mlevec v tok glavnega materiala, kar pripelje do natančne pravilne mešanice med materialom in mlevcem.

Pametne gravimetrične in hibridne rešitve za procesiranje mlevca

Razlika med volumetričnimi dozirnimi sistemi in gravimetričnimi dozirnimi sistemi ali hibridnimi gravimetričnimi blenderji se opazi pri pametni gravimetrični tehnologiji za procesiranje mlevca. Gravimetričen dozirni sistem redno preverja koliko mlevca je na voljo v sistemu. Sistem nato prilagaja količino master batch-a dodanega v proces glede na mlevec, da je končni produkt še vedno želene kakovosti. Takšna kompenzacija zagotavlja visoko točnost in stabilnost proizvodnje. Tako je gravimetrični dozirni sistem kompaktna rešitev za izdelavo manjših plastičnih delov z visoko stopnjo natančnosti. Primer gravimetričnega dozatorja, ki dobro predeluje mlevec je MCTwin.
V primerjavi s tradicionalnim batch blenderjem, lahko hibridni gravimetrični blender gravimetrično dozira v liniji ob mešanju. Tako kot gravimetrični dozator, ima hibridni gravimetrični blender tudi možnost avtomatskega prilagajanja doziranja master batch-a, če prav to naredi manj točno. Na primer, ta sistem ne more videti koliko mlevca je na voljo v sistemu, vendar pa še vedno zagotavlja zmanjšano količino master batch-a ob dodajanju v linijo. Zaradi tega je hibridni gravimetrični blender bolj primeren za izdelavo večjih plastičnih izdelkov. Primer hibridnega gravimetričnega blenderja, ki lahko predeluje mlevec je MCHybrid 30R.

Lastna reciklaža je trajnostna in prihrani denar

Kot ste prebrali v članku, je lastna reciklaža s pravo opremo preprostejša kot si mislite. Ponazoritev tega z grobimi številkami: kadar sistem uporabi 20 % mlevca, lahko prihranite tudi do 20 % svojega master batch-a in s trenutnimi visokimi cenami surovih materialov, kar lahko privede do znatnih prihrankov. Hkrati pa je celoten postopek tudi vzdržljiv, tako lahko prispevate h krožni ekonomiji.

Top Teh d.o.o.

Tel.: 01 787 16 61
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
https://www.topteh.si

Celotna PDF revija brezplačno!