nenehen napredek na področju tehnike, tehnologije, programske opreme, materialov in še marsikje, je dejstvo. V nenehnemu napredku se je kot izjemno dobro orodje izkazala umetna inteligenca (UI), ki je prodrla v prav vse pore našega življenja.

Ker s pomočjo UI nastajajo vedno novi in novi izdelki, ne bo zmanjkalo novic iz področij, ki jih predstavlja revija Svet mehatronike. Seveda je zaradi poplave novic potrebno toliko bolj preverjati resničnost novic. Na spletu se najde marsikaj in nekateri uporabniki so pripravljeni generirati lažne novice samo zato, da imajo veliko spletnega prometa. Kot rečeno, v uredništvu se trudimo preveriti novice na več mestih in poiščemo tudi vir novice, ki je zanesljiv.

Ena takšnih je novica o 3D natisnjeni plošči, ki zazna dotik. Do sedaj 3D natisnjeni elementi niso bili zmožni zaznavati dotika, kaj šele mesta dotika. Nova 3D natisnjena plošča naj bi zaznavala mesto dotika do približno 3 mm natančno.

Druga zanimiva novica, ki pa je proizvod človeške iznajdljivosti, je novica iz podjetja Toshiba in bi pričakoval, da jo bom zasledil na vodilnih slovenskih spletnih medijih – pa je nisem. Namreč podjetje Toshiba je avtomatiziralo podjetje Pošta Slovenije, ki zdaj hitreje obdela in sortira prejete pošiljke. Avtomatizacija podjetja, kot je Pošta Slovenije, je gotovo bila velika in zanimivo bi bilo videti, kako tehnologija podjetja Toshiba obdeluje poštne pošiljke.

Smo pa v domačih medijih zasledili novico Fakultete za strojništvo. Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so v objavljenem članku v reviji Wear predstavili sistematično raziskavo vpliva lastnosti ledenih delcev na njihovo erozijsko učinkovitost.

Rezultati so pokazali, da je učinkovitost ledenega abraziva močno odvisna od kombinacije lastnosti delcev in vrste obdelovanega materiala. Pri aluminiju so najboljše rezultate dosegli srednje veliki oglati delci iz destilirane, razplinjene vode, ohlajeni na temperaturo tekočega dušika.

Še marsikaj zanimivega boste našli v tokratni številki zato vas vabim k branju.

In seveda še vabilo na obisk sejma MOS v Celju, kjer se bo predstavilo tudi uredništvo revije Svet mehatronike.

Lep pozdrav!
Jure

   Uvodnik      

5 Nenehen napredek
Lep pozdrav!
Jure

   Avtomatizacija       

6 MEAN WELL BIC-5K serija dvosmernih napajalnikov
https://lcr.si
8 Laserski senzor za pozicioniranje
www.tipteh.com/si
9 Povezana prihodnost za slovenske vode
Avtor: Simon Čretnik
https://www.siemens.si
13 Top 10 najbolj prodajane Schneider Electric opreme
https://telem.si
16 Kompakten in zanesljiv Coriolisov merilnik
www.tipteh.com/si
18 Built to protect: Murrelektronik razširja družino MICO67
https://www.murrelektronik.si
19 E2B induktivni senzor
https://www.miel.si
22 Umetna inteligenca kot novi partner pri elektro projektiranju
https://www.eplan.si
24 Inovacije pri izdelavi elektro krmilnih omar
https://www.miel.si
26 Visoka razpoložljivost sistema z zanesljivim napajanjem
Avtor: Luka Čeh
https://www.alkatron.si
30 Sejem MIS zdaj vsako leto?
Avtor: Jurij Mikeln
36 Kabelski management v industrijskih sistemih: od krmilne omare do stroja
https://www.elektrospoji.si
39 APP EPIC® industrijski konektorji
www.lappslovenija.si

   Strojništvo      

43 Linearna vodila AirTAC – zanesljive rešitve za sodobne mehatronske sisteme
https://www.inoteh.si
46 Laboratorijsko mikro uporovno varjenje – razvoj natančnega in ponovljivega procesa
https://www.kocevar.eu

Robotika

48 Od ideje do robotske celice: zakaj je virtualno načrtovanje vse pomembnejše
https://www.fanuc.si
50 Največja svoboda gibanja za industrijske robote
Avtor: Matic Butja
https://www.hennlich.si

Novice

52 Remote I/O naprave (UNITRONIC® ACCESS)
www.lappslovenija.si
53 YASKAWIN močni steber v Evropi
https://www.yaskawa.com
56 Podjetje Tipteh je praznovalo 30 let
Avtor: Jurij Mikeln
www.tipteh.com/si
58 3D-natisnjena plošča, ki zazna dotik
https://www.fs.uni-lj.si
59 Čebele učijo drone kako navigirati
https://www.tudelft.nl
61 Hoffmann Group širi ponudbo
https://www.hoffmann-group.com
62 Od podatkov do odločitev
Avtor: Suad Jusuf
https://www.renesas.com
64 Napreden sistem »TT2000« za izboljšanje obdelave mešane pošte v Sloveniji
https://www.toshiba.com
66 Led kot okolju prijazno abrazivno sredstvo
https://www.fs.uni-lj.si

The post Svet mehatronike 55 appeared first on Svet mehatronike.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Ali lahko led nadomesti pesek in druge abrazive pri industrijskem čiščenju ter obdelavi materialov?

Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so pokazali, da lahko skrbno pripravljeni ledeni delci učinkovito odstranjujejo material brez kontaminacije površine, ki je značilna za klasične abrazive. Ugotovitve odpirajo pot k čistejšim, trajnostnim in okolju prijaznejšim tehnologijam obdelave površin.

Za rezanje, čiščenje in površinsko obdelavo industrija uporablja predvsem abrazive, kot so granat, korund in silicijev karbid. Ti materiali omogočajo učinkovito obdelavo, vendar lahko na obdelovani površini puščajo ostanke abraziva, hkrati pa predstavljajo glavni vir odpadkov, ki nastanejo med procesom.

V zadnjih letih se zato razvijajo alternativne tehnologije, med katerimi je tudi uporaba ledenih delcev kot abraziva. Led se po uporabi stopi v vodo in ne pušča ostankov na obdelani površini, kar predstavlja pomembno prednost pri aplikacijah z visokimi zahtevami glede čistosti.
Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so v objavljenem članku [1] v reviji Wear predstavili sistematično raziskavo vpliva lastnosti ledenih delcev na njihovo erozijsko učinkovitost. Preučevali so vpliv temperature, velikosti, oblike in kakovosti ledu na poškodbe površin duktilnega aluminija in krhkega stekla. Pri poskusih so uporabljali različne vrste ledenih delcev, njihove hitrosti merili z visoko hitrostno kamero in metodami računalniške analize gibanja, nastale poškodbe pa ovrednotili z optično mikroskopijo.
Rezultati so pokazali, da je učinkovitost ledenega abraziva močno odvisna od kombinacije lastnosti delcev in vrste obdelovanega materiala. Pri aluminiju so najboljše rezultate dosegli srednje veliki oglati delci iz destilirane, razplinjene vode, ohlajeni na temperaturo tekočega dušika. Pri steklu pa so se kot najbolj učinkoviti izkazali najmanjši sferični delci, kjer ima pomembnejšo vlogo pogostost trkov kot energija posameznega delca.
Raziskava kaže, da led ni zgolj okolju prijazna alternativa klasičnim abrazivom, temveč material, katerega lastnosti lahko načrtno prilagajamo za doseganje različnih učinkov obdelave.

Pridobljena spoznanja predstavljajo pomemben korak pri razvoju tehnologij ledenega peskanja in lednega abrazivnega vodnega curka, ki bi lahko v prihodnosti omogočile učinkovitejše in bolj trajnostne postopke obdelave materialov v številnih industrijskih panogah.

Viri:
1: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0043164826001924

Povzeto po:
https://www.fs.uni-lj.si/sporocila-za-javnost/led-kot-okolju-prijazen-abraziv-prihodnosti/

https://www.fs.uni-lj.si

The post Led kot okolju prijazno abrazivno sredstvo appeared first on Svet mehatronike.

Toshiba
Tretji projekt razvrščevalnika Toshiba, ki je bil vzpostavljen v Ljubljani, omogoča visoko zmogljivost in stabilno avtomatizacijo za različne oblike pošte.

Podjetje Toshiba Corporation je zaključilo dobavo in namestitev naprednih strojev za sortiranje ravnih pošiljk in pisem »TT2000« za Pošto Slovenije d.o.o., nacionalnega poštnega operaterja v Sloveniji. Pošta Slovenije je 26. februarja v ljubljanskem razvrščevalnem centru, največjem in najpomembnejšem razvrščevalnem centru v državi, s slovesnostjo proslavila uradni začetek delovanja strojev TT2000. Slovesnosti so se udeležili Ivana Vrviščar, članica izvršnega upravnega odbora Pošte Slovenije; Peter Milinović, direktor za tehnologijo, omrežje in logistiko pri Pošti Slovenije; Akiko Yoshida, izredna in pooblaščena veleposlanica Japonske v Sloveniji; Yasunari Ueno, direktor Urada za mednarodne zadeve na Oddelku za poštno politiko v Uradu za informacije in komunikacije Ministrstva za notranje zadeve in komunikacije Japonske; ter Iwao Tsuji, podpredsednik družbe Toshiba Corporation.

Sistem TT2000 je zasnovan in izdelan za podporo poštnim službam, ki morajo obdelovati velike količine mešane pošte – tako pisem kot ploskih pošiljk – s hitrim in natančnim razvrščanjem. Toshiba je v 60. letih prejšnjega stoletja kot prva uvedla uporabo tehnologije optičnega prepoznavanja znakov v poštnih sistemih, sistem TT2000 pa uporablja najnovejšo generacijo te napredne, lastniške tehnologije za branje naslovov in razvrščanje pošiljk po poštni številki, okrožju ali vrstnem redu dostave. Sistem lahko obdeluje široko paleto poštnih formatov (od 140 mm × 90 mm do 330 mm × 254 mm), kar omogoča sortiranje mešane pošte, njegova največja zmogljivost pa znaša 40.000 pošiljk na uro.

Tako kot mnoge druge poštne službe se tudi Pošta Slovenije pri dostavi pošte sooča z dvema nujnima izzivoma: zastarelo opremo za sortiranje in potrebo po večji učinkovitosti sortiranja. Leta 2024 je naročila sistem TT-2000 z namenom izboljšati učinkovitost sortiranja z uvedbo hitre obdelave tako pisem kot ploskih pošiljk, tudi kadar se sortirajo skupaj (mešano), hkrati pa učinkovito izkoristiti razpoložljivo prostorsko površino.

Podjetji Toshiba in Pošta Slovenije sta vzpostavili trdno sodelovanje na področju poštne logistike. TT2000 je tretji projekt, ki ga je Toshiba v zadnjih letih izvedla za Sortirni center v Ljubljani, po sortirniku za pakete, ki lahko obdeluje pošiljke do teže 31,5 kilograma, in sortirniku za majhne pošiljke, zasnovanem za obvladovanje nedavnega porasta majhnih paketov, ki ga je povzročilo spletno trgovanje. Ti sistemi so pomembno prispevali k izboljšanju sortirnih operacij centra in so visoko cenjeni zaradi svoje funkcionalnosti, zmogljivosti in stabilnosti delovanja.

»Naša tretja dobava v Slovenijo odraža zaupanja vredno partnerstvo in našo zavezanost k podpiranju strank pri spreminjanju njihovih operativnih potreb,« je dejal Iwao Tsuji, podpredsednik podjetja Toshiba Corporation. »Ker je sistem TT-2000 zdaj v polnem obratovanju, lahko razvrščevalni center v Ljubljani mešano pošto obdeluje učinkoviteje in zanesljiveje – to so prednosti, ki jih iščejo številni poštni operaterji v okviru modernizacije in krepitve svojih omrežij.«

Z izkušnjami, ki so se oblikovale skozi pionirske inovacije v desetletjih od 60. let 20. stoletja naprej, se Toshiba še naprej zavzema za zagotavljanje poštnih in logističnih rešitev, prilagojenih posebnim operativnim zahtevam in poštnim razmeram v državah po vzhodni Evropi, Aziji in na drugih trgih.

Povzeto po:
https://www.global.toshiba/ww/news/infrastructure/2026/03/news-20260305-01.html

https://www.toshiba.com

The post Napreden sistem »TT2000« za izboljšanje obdelave mešane pošte v Sloveniji appeared first on Svet mehatronike.

Renesas Electronics Corporation
Avtor: Suad Jusuf, direktor za trženje izdelkov
kako strojno vid, inteligentno zaznavanje in umetna inteligenca na robu omrežja poganjajo pametno tovarno.

Proizvodnja se nahaja na prelomni točki. Nestabilnost globalnih dobavnih verig, naraščajoči stroški energije, pomanjkanje delovne sile ter vse višja pričakovanja glede kakovosti in prilagajanja izdelkov potrebam strank silijo tovarne, da na novo premislijo o svojem načinu delovanja.
Tradicionalna avtomatizacija, ki je optimizirana za predvidljivost in ponavljanje, se težko spopada z današnjo spremenljivostjo in hitrostjo sprememb.
Pametna tovarna predstavlja odločilni preobrat: proizvodna okolja, ki lahko v realnem času zaznavajo, interpretirajo in se prilagajajo. Osrednjo vlogo pri tem preobratu imajo tri tesno povezana tehnološka področja: strojni vid, inteligentno zaznavanje in umetna inteligenca na robu omrežja. Skupaj omogočajo tovarnam, da podatke ne le zbirajo, ampak jih pretvarjajo v spoznanja in ukrepe tam, kjer je to najbolj pomembno.

Omejitve konvencionalne avtomatizacije
Klasični avtomatizacijski sistemi so odlični pri izvajanju vnaprej določene logike. Vendar so po naravi reaktivni. Ko pride do odstopanj v procesih, nihanj v kakovosti surovin ali poslabšanja delovanja opreme, je posredovanje pogosto ročno, zamudno in drago.

Med ključne dejavnike, ki pospešujejo prehod k pametnejši avtomatizaciji, spadajo:
Večja raznolikost izdelkov, ki jo omogoča masovna prilagoditev
Višja pričakovanja glede kakovosti, ki dopuščajo le majhno toleranco za napake
Pomanjkanje usposobljene delovne sile na področju inženiringa in vzdrževanja
Vse višji stroški izpadov, zlasti na visoko avtomatiziranih proizvodnih linijah

Za reševanje teh izzivov so potrebni avtomatizacijski sistemi, ki so bolj dovzetni in upoštevajo kontekst ter so sposobni učiti se iz podatkov, namesto da zgolj izvršujejo pravila.

Strojni vid: od pregleda do interpretacije
Strojni vid je eden najbolj opaznih stebrov pametne tovarne. Medtem ko so bili sistemi za vidno zaznavanje nekoč omejeni na osnovne preglede prisotnosti ali stroga merila za napake, so danes sposobni razlagati zapletene prizore in se prilagajati odstopanjem.

Pogled preko uspešno ali neuspešno
Tradicionalni, na pravilih temelječi sistemi za optično prepoznavanje delujejo dobro v strogo nadzorovanih pogojih, vendar pogosto ne delujejo dobro, ko se spremenijo svetlobne razmere, materiali ali oblika izdelkov. Sodobni pristopi na področju optičnega prepoznavanja vse pogosteje vključujejo tehnike, ki temeljijo na učenju in prepoznavajo vzorce, namesto da bi se zanašali na fiksne prage.
Ta razvoj omogoča strojem, da razlikujejo med sprejemljivimi odstopanji in dejanskimi napakami, se z minimalnim ponovnim usposabljanjem prilagodijo novim različicam izdelkov ter zagotovijo podrobnejše informacije za nadaljnje odločanje.

Širše vloge v proizvodnji
Strojni vid danes igra osrednjo vlogo pri:
Zagotavljanju kakovosti med proizvodnjo, odkrivanju kozmetičnih, strukturnih in napak, ki nastanejo med montažo
Vodenju robotov, kar omogoča prilagodljive postopke pobiranja in polaganja ter sestavljanja
Sledljivosti, podpori serializaciji in skladnosti z zakonodajo
Nadzoru varnosti, zaznavanju nevarnih razmer ali bližine ljudi

S tem, ko se obdelava približuje kraju zajema slik, postaja sistem za prepoznavanje slik odzivnejši in bolj odporen, kar sta ključni lastnosti za tovarniška okolja, kjer je pomembno delovanje v realnem času.
Inteligentno zaznavanje: vključevanje zavedanja v avtomatizacijo
Medtem ko strojni vid zagotavlja vizualni vpogled, inteligentno zaznavanje dopolni preostali del slike. Parametri, kot so vibracije, temperatura, tok, navor, tlak in akustika, razkrivajo, kaj se dogaja znotraj strojev in v procesih.

Od merjenja do pomena
Pametni senzorji niso več pasivne komponente. Vse pogosteje vključujejo lokalno obdelavo in diagnostiko, kar jim omogoča filtriranje in kontekstualizacijo surovih signalov, zaznavanje neznatnih sprememb v vedenju ter zmanjšanje nepotrebnega prenosa podatkov.
Namesto da bi senzorji poročali o posameznih vrednostih, lahko zdaj opozarjajo na stanja, kot so zgodnja obraba, neuravnoteženost ali neučinkovitost.

Moč združevanja senzorjev
Pravo razumevanje procesov se pojavi šele, ko se združijo različne vrste senzorjev. S povezovanjem vizualnih podatkov s fizikalnimi in okoljevarstvenimi meritvami tovarne pridobijo veliko zanesljivejši in podrobnejši vpogled v delovanje.

Na primer, vizualna nepravilnost v kombinaciji z neobičajnimi podatki o vibracijah lahko kaže na obrabo orodja in ne na napako v materialu. Takšen celosten pristop zmanjša število lažnih alarmov in pospeši izvedbo korektivnih ukrepov.

Edge AI: inteligenca na mestu dogajanja
Edge AI združuje strojni vid in inteligentno zaznavanje, kar tovarnam omogoča lokalno interpretacijo zapletenih podatkov, ne da bi bile odvisne od stalne povezave z oblakom.

Zakaj je delovanje na robu pomembno
Proizvodna okolja zahtevajo zmogljivosti, ki jih centralizirani sistemi težko zagotovijo:
Sprejemanje odločitev z nizko zakasnitvijo za časovno kritično krmiljenje
Operativna avtonomija v okoljih z omejeno povezljivostjo
Suverenost nad podatki in zaščita intelektualne lastnine
Prilagodljiva uvedba na več strojih in proizvodnih linijah
Edge AI te potrebe izpolnjuje tako, da logiko sklepanja in odločanja prenese neposredno v stroje.

Praktični vpliv na poslovanje
Z umetno inteligenco na robu (edge AI) postanejo tovarne v svojem delovanju pametnejše in proaktivnejše. Namesto da bi se sistemi odzivali na težave šele po njihovem nastanku, lahko vnaprej napovedujejo morebitne okvare in tako pomagajo preprečiti drage prekinitve delovanja. Procese je mogoče prilagajati tudi v realnem času, da se upoštevajo spremembe v materialih ali okoljskih pogojih, s čimer se zagotavljata dosledna kakovost in učinkovitost.
Poleg tega lahko sistemi, ki jih poganja umetna inteligenca, prepoznajo neobičajne vzorce in anomalije, ki niso bile izrecno programirane, kar omogoča zgodnejše odkrivanje težav. Hkrati bolj intuitivne in odzivne interakcije med človekom in strojem izboljšujejo varnost in uporabnost v proizvodnji. Skupaj to predstavlja jasen prehod od reaktivnega nadzora k prilagodljivemu, samodejno optimiziranemu delovanju.

Zbliževanje: Ustvarjanje inteligence skozi integracijo
Največje koristi se pokažejo, ko so strojni vid, inteligentno zaznavanje in umetna inteligenca na robu omrežja zasnovani kot enoten sistem in ne kot ločene zmogljivosti.

Vzemimo za primer proizvodno linijo z veliko raznolikostjo izdelkov:
Strojni vid prepoznava neznatna odstopanja v kakovosti
Pametni senzorji spremljajo mehansko in električno delovanje
Edge AI te podatke medsebojno povezuje, da bi prepoznal nastajajoče težave

Namesto da bi izdelke zavrgli ali ustavili proizvodno linijo, se sistem lahko prilagaja v realnem času, pri čemer ohranja kakovost in hkrati poveča zmogljivost.

Ta razpršena inteligenca poenostavlja tudi arhitekturo tovarn. Odločitve se sprejemajo blizu samega procesa, kar izboljša odzivnost in zanesljivost sistema.

Omogočanje prek ekosistemov in sodelovanja
Doseganje te ravni inteligence ni le tehnični izziv, temveč izziv na ravni sistema in ekosistema. Proizvajalci potrebujejo platforme, ki poenostavljajo integracijo med zaznavanjem, obdelavo podatkov, povezljivostjo in varnostjo, hkrati pa podpirajo dolge življenjske cikle izdelkov, ki so značilni za industrijska okolja.

Prav tu imajo tehnološki ponudniki, kot je Renesas, ključno vlogo »pomočnika«. Namesto da bi se osredotočali izključno na posamezne komponente, Renesas podpira širši razvoj pametnih tovarn s tem, da:
Zagotavljanje referenčnih arhitektur in okvirov za načrtovanje, ki zmanjšujejo kompleksnost sistema
Omogočanje medsebojne povezljivosti med senzorji, procesorji in omrežji
Podpora inteligentnim rešitvam na robu omrežja in varnostnim zmogljivostim, potrebnim za industrijsko uvajanje
Tesno sodelovanje s partnerji in strankami za skrajšanje razvojnih ciklov

Renesas kot spodbujevalec ekosistema pomaga proizvajalcem in sistemskim integratorjem, da se osredotočijo na reševanje operativnih izzivov, namesto da bi morali združevati različne tehnologije.

Načrtovanje trajnostnih pametnih tovarn
S pospeševanjem uvajanja imajo uspešne strategije pametnih tovarn več skupnih značilnosti:
Skalabilnost, ki omogoča postopno dodajanje inteligentnih funkcij
Medsebojna združljivost, izogibanje vezanosti na enega ponudnika
Podpora skozi celoten življenjski cikel, vključno z dolgoročno razpoložljivostjo in vzdrževanjem
Energetsko učinkovita zasnova, ki združuje zmogljivost in trajnost
Pametne tovarne, zgrajene na teh načelih, so bolje pripravljene na prilagajanje ne le sedanjim izzivom, temveč tudi prihodnji negotovosti.

Pot v prihodnost
Pametna tovarna ni opredeljena z eno samo tehnologijo, temveč s tem, kako tehnologije med seboj sodelujejo. Strojni vid daje strojem oči. Inteligentno zaznavanje zagotavlja pozornost. Umetna inteligenca na robu omrežja omogoča razumevanje.
S primerno opremo in podporo ekosistema lahko proizvajalci presežejo reaktivno avtomatizacijo in preidejo na sisteme, ki se nenehno učijo, prilagajajo in izboljšujejo. S tem pretvarjajo podatke v odločitve, tovarne pa v prožne in za prihodnost pripravljene obrate.

https://www.renesas.com

The post Od podatkov do odločitev appeared first on Svet mehatronike.

HOFFMANN GROUP
Nova produktna kategorija dopolnjuje ponudbo Hoffmann Group z obsežnim izborom pritrdilnih elementov za industrijsko uporabo – od vijakov, matic in podložk, do zakovic, zatičev, žičnih izdelkov in verig.

Hoffmann Group je svojo ponudbo razširil z novo produktno kategorijo pritrdilnih elementov. Podjetja lahko tako na enem mestu naročajo tudi izdelke za zanesljivo pritrjevanje in spajanje, ki so del vsakodnevnih procesov v proizvodnji, vzdrževanju in drugih industrijskih aplikacijah.
Ponudba vključuje pritrdilne elemente v dimenzijah od M1 do M72, s čimer pokriva širok spekter zahtev – od manjših sestavnih delov, do robustnejših industrijskih spojev. Izdelki so na voljo v skladu z veljavnimi standardi, pomemben del ponudbe pa je tudi široka zaloga za hitro in enostavno naročanje.

Širok nabor pritrdilne tehnike
Nova kategorija zajema različne skupine pritrdilnih elementov, med drugim:
matice in navojne vložke,
metrične vijake,
pločevinske, samovrtalne in samorezne vijake,
zatiče in razcepke,
podložke in varovalne elemente,
žične izdelke, verige ter tehniko zakovic.

Z razširitvijo ponudbe želi Hoffmann Group uporabnikom poenostaviti nabavo izdelkov, ki jih potrebujejo pri vsakodnevnem delu. Pritrdilne elemente je mogoče vključiti v obstoječe nabavne procese in jih naročiti skupaj z drugim orodjem, opremo ter potrošnim materialom iz ponudbe Hoffmann Group.

Zanesljivost tudi pri standardnih komponentah
Čeprav so vijaki, matice, podložke ali varovalni elementi pogosto majhen del celotnega izdelka ali konstrukcije, imajo pomembno vlogo pri funkcionalnosti in zanesljivosti spoja. Prav zato je pri izbiri pomembna ustrezna dimenzija, standard in izvedba posameznega elementa.
Nova ponudba Hoffmann Group uporabnikom omogoča preglednejši dostop do različnih rešitev pritrdilne tehnike ter enostavno dopolnjevanje zalog prek spletne trgovine.
Več informacij in celoten prodajni program: Pritrdilni elementi in pritrdilna tehnik Hoffmann Group

https://www.hoffmann-group.com

The post Hoffmann Group širi ponudbo appeared first on Svet mehatronike.

TUdelft
Zveni kot znanstvena fantastika, a hkrati je tudi čudno znano: droni, ki brenčijo naokoli, pregledujejo paradižnike v rastlinjakih, dostavljajo vaše pošiljke ali pregledujejo industrijska območja.

Glede na vse govorice o rojih dronov se zdi, da se razvoj na področju dronov hitro odvija.

Vendar njihova navigacija še vedno zahteva veliko računske moči in pomnilnika, zaradi česar so droni težji, dražji in porabijo veliko energije. Znanstveniki pod vodstvom Tehnične univerze v Delftu (Nizozemska) so se zgledovali po naravi in preučili, kako medonosne čebele najdejo pot, da bi končno rešili ta problem. Rezultate so objavili v reviji Nature [1].
Znanstvena ekipa, sestavljena iz strokovnjakov za robotiko z Delftske tehnološke univerze ter biologov z Univerze v Wageningenu in Univerze Carla von Ossietzkyja v Oldenburgu, zdaj predstavlja »Bee-Nav«: strategijo navigacije za robote, ki črpa navdih iz medonosnih čebel. Ta strategija omogoča, da se tudi zelo majhni roboti odpravijo daleč od doma in se uspešno vrnejo, pri čemer uporabljajo nevronski spomin velikosti le 42 kilobajtov. V novem okolju robot najprej opravi kratek učni polet v bližini izhodišča, tako kot to počnejo čebele. Nato se lahko oddalji za več sto metrov in kljub temu najde pot nazaj. Sistem Bee-Nav omogoča lahkim in varnim robotom samostojno navigacijo, kar odpira možnosti za uporabo, kot so droni v obliki metuljev, ki nadzorujejo rastlinjake. Raziskava prav tako ponuja nov vpogled v to, kako leteči insekti najdejo pot domov.

Izzivi navigacije
Mnogi roboti prihodnosti bodo morali samostojno navigirati tudi tam, kjer GPS signal ni na voljo. Večina sedanjih sistemov to omogoča z izdelavo podrobnih zemljevidov okolja. Vendar to zahteva veliko računske moči in pomnilnika, zaradi česar so taki sistemi dragi in porabijo veliko energije.
Čebele kažejo, da obstaja morda veliko učinkovitejša rešitev. Kljub svojim majhnim možganom lahko preletijo dolge razdalje in se kljub temu vrnejo domov. To jim deloma uspeva z odometrijo: na podlagi vizualnih znakov gibanja ocenijo, kako daleč in v katero smer so se premaknile. To si lahko predstavljamo kot nekakšno štetje korakov, če tako rečemo.
Na žalost se odometrija sčasoma sama po sebi spreminja, zato postaja vse manj natančna. Zato se žuželke zanašajo tudi na vizualni spomin. Zapomnijo si, kako izgleda svet okoli pomembnih krajev, kot je njihov dom. Znanstveniki dobro razumejo odometrijo žuželk, celo na nevronski ravni, vendar je vizualni spomin še vedno veliko težje pojasniti. Prav tako še ni bilo jasno, kako bi bilo mogoče ti dve sposobnosti združiti, da bi pomagali zelo majhnim robotom pri samostojni navigaciji.

Navigacijska strategija robota »Bee-Nav«
Raziskovalna skupina iz Nizozemske in Nemčije se je navdihnila pri tem, kar počnejo čebele, ko prvič zapustijo panj. Ta drobna bitja najprej opravijo kratke učne lete v bližini svojega panja. Nato se lahko odpravijo veliko dlje in se kljub temu uspešno vrnejo. Nekoliko podobno je, kot če stopiš iz svoje hiše in se sprehodiš po prvih nekaj ulicah v okolici. Zdaj prepoznaš svojo sosesko, ne glede na to, kako se ji približuješ na poti nazaj.
»Navdušilo nas je dejstvo, da lahko medonosne čebele po vijugastih poteh odletijo daleč od doma, a se nato vrnejo skoraj po najkrajši poti,« pravi Guido de Croon, profesor umetne inteligence za drone navdihnjene nad naravo na Tehniški univerzi v Delftu (Nizozemska). »Biologi so pokazali, da se čebele na poti nazaj zanašajo na odometrijo, vizualni spomin pa uporabljajo bolj, ko se približujejo domu. Vendar pa še vedno ni popolnoma jasno, kaj in kako se učijo za svoj vizualni spomin. To je bila vrzel, ki smo jo morali zapolniti, da bi ustvarili praktično navigacijsko strategijo za robote.«
Tudi v programu Bee-Nav robot najprej opravi kratek učni polet v bližini doma. Med tem poletom zajame panoramske posnetke okolice. Nato se majhno nevronsko omrežje nauči obdelovati te posnetke za oceno smeri in razdalje do doma.
»Tako kot žuželka robot morda ne ve vedno natančno, kje je dom,« pravi Dequan Ou, doktorski kandidat na Tehniški univerzi v Delftu in prvi avtor članka. »Dom je morda premajhen, da bi ga bilo mogoče videti, ali pa je skrit za drevesi. Zato smo nevronsko mrežo usposobili z uporabo odometričnih ocen smeri in razdalje do doma, čeprav te s časom postajajo manj natančne. Ključno vprašanje je bilo, ali bo to še vedno zadostovalo, da se robot nauči vrniti domov.«
Izkazalo se je, da je bilo tako. Odometrični odklon ni preprečil uspešnega vizualnega vračanja na izhodišče. Slika4 prikazuje štiri polete robota, ki so se začeli z različnih točk znotraj naučenega območja. Z uporabo nevronske mreže, velike le 3,4 kilobajta, je robot interpretiral panoramske slike svojega okolja ter ocenil, v katero smer se mora premikati in kako daleč je še od doma. Ocenjena razdalja je robotu omogočila, da se je premikal hitreje, ko je bil dlje stran, in počasneje, ko se je približeval domu. Pri vseh poletih se je robot uspešno vrnil na izhodišče.

Uporaba v realnem življenju
Po uspešnih poskusih vračanja v izhodišče v manjših notranjih prostorih so raziskovalci celotno navigacijsko strategijo preizkusili v večjih notranjih in zunanjih okoljih. V enem od zunanjih poskusov na nizozemskem raziskovalnem poligonu za drone »Unmanned Valley« v Valkenburgu je dron preletel več kot 600 metrov in se kljub temu vrnil v izhodišče, pri čemer je uporabil nevronsko mrežo velikosti le 42 kilobajtov.
V velikih zaprtih prostorih, kot so hangarji, je sistem uspešno opravil vse teste. V vetrovnih zunanjih razmerah se je stopnja uspešnosti znižala na 70 odstotkov. Eden od glavnih razlogov je bil, da je veter prisilil drona, da se je nagnil, zaradi česar je bilo slike težje uporabiti za navigacijo.
»Poskusi so zelo spodbudni,« pravi Dequan Ou. »Vendar pa kažejo tudi, da mora naš sedanji sistem postati bolj zanesljiv v realnih pogojih.«
Ena od obetavnih uporab je nadzor rastlinjakov. Lahki droni bi lahko pregledovali pridelke in v zgodnji fazi odkrivali bolezni ali škodljivce, s čimer bi pridelovalcem pomagali povečati pridelek in hkrati zmanjšati količino odpadkov. Bee-Nav je še posebej primeren za takšne drone, saj morajo biti lahki in varni za ljudi, ki delajo v njihovi bližini.
Nazadnje raziskava ponuja tudi nov pogled na to, kako se čebele vračajo v panj in kako lahko vizualno učenje vpliva na to pot.
Podatki o članku »Učinkovita navigacija robotov, navdihnjena z učnimi poleti čebel«, avtorji: D. Ou1, J.J. Hagenaars1, M. Jankowski1, M.V.M. Firlefyn1, C. De Wagter1, F.T. Muijres2, J. Degen3 in G.C.H.E. de Croon1 [2].
Micro Air Vehicle laboratory, Control and Operations department, Faculty of Aerospace Engineering, Delft University of Technology, the Netherlands.
Experimental Zoology Group, Wageningen University, the Netherlands.
Navigation Biology Group, Institute of Biology and Environmental Sciences, Carl von Ossietzky University of Oldenburg, Germany

Del tega projekta je financiral Nizozemski raziskovalni svet (NWO) v okviru subvencije št. 20663 programa osebnih subvencij VICI ter subvencije št. NNWA.1292.19.298 Nizozemske raziskovalne agende.

Viri:
1: https://www.nature.com/articles/s41586-026-10461-3
2: https://www.nature.com/articles/s41586-026-10461-3

Povzeto po:
https://www.tudelft.nl/en/2026/tu-delft/honeybees-teach-drones-how-to-navigate

https://www.tudelft.nl

The post Čebele učijo drone kako navigirati appeared first on Svet mehatronike.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
3D-tisk z ekstruzijo polimernih filamentov se je v zadnjih letih zelo razvil. Sodobni 3D-tiskalniki lahko zanesljivo tiskajo z več različnimi materiali v enem samem tisku.

To se zaenkrat izkorišča za izdelavo več-barvnih izdelkov, ampak predstavlja možnost za tisk s filamenti, ki imajo različne materialne lastnosti – mehanske, električne, magnetne.
Vprašanje je: ali lahko s komercialno dostopnimi tiskalniki in materiali izdelamo pametne strukture, ki lahko zaznavajo svoje stanje in okolico? Veliko raziskav je že pokazalo, da lahko z električno prevodnimi materiali natisnemo zaznavala deformacije. Glavna omejitev le-teh pa je, da so relativno nezanesljiva in neponovljiva, kar se kaže v slabi kvaliteti izmerjenih signalov. To je ena od pomembnih omejitev, ki 3D-natisnjenim pametnim strukturam preprečuje širšo uporabo.

Problema relativno slabe kvalitete 3D-natisnjenih zaznaval se raziskovalci pogosto lotevajo na nivoju materialov – optimizacija proizvodnje filamenta – in na nivoju tehnologije – optimizacija oblike zaznavala in parametrov tiska. V tej raziskavi pa smo se osredotočili na nivo procesiranja signalov. Ali lahko s sodobnimi pristopi strojnega učenja povečamo natančnost in zanesljivost 3D-natisnjenih zaznaval brez modifikacije materialov ali tehnologije? Postopek raziskave je sledil: 3D-tisk plošče s štirimi integriranimi zaznavali deformacije, zasnova konvolucijske nevronske mreže za identifikacijo lokacije dotika plošče iz signalov štirih integriranih zaznaval, priprava učne množice z ~10000 dotiki z znano lokacijo in na koncu, učenje nevronske mreže na učni množici.
Rezultati so pokazali, da na predstavljen način lahko z uporabo strojnega učenja naredimo predhodno nezanesljiva in nenatančna zaznavala izjemo natančna in tako potencialno primerna za realne aplikacije. Razvit sistem zazna lokacijo dotika s ~3 mm natančnostjo na plošči velikosti 100×100 mm². Predstavljen način izdelave in realizacije 3D-natisnjene pametne strukture se lahko uporabi za poljubno strukturo in aplikacijo ter predstavlja eno od poti proti individualiziranim pametnim strukturam, ki jih lahko izdelamo takrat in kjer nastane potreba.

Članek je bil objavljen v ugledni reviji Virtual and Physical Prototyping (faktor vpliva 8.8) in je dostopen tukaj [1].

Vir:
1: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/17452759.2026.2640277

Povzeto po:
https://www.fs.uni-lj.si/sporocila-za-javnost/3d-natisnjena-plosca-ki-zazna-dotik/

https://www.fs.uni-lj.si

The post 3D-natisnjena plošča, ki zazna dotik appeared first on Svet mehatronike.

Tipteh d.o.o.
Avtor: Jurij Mikeln
Podjetje Tipteh je praznovalo 30 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti so povabili svoje poslovne partnerje na druženje ob Zbiljskem jezeru.

Že ob prihodu na kraj dogodka nas je pričakalo Tiptehovo »jadro«, ki je nakazalo, kje se bo dogajalo praznovanje. Takoj za jadrom pa prijazni sodelavki, ki sta udeležencem izrekli dobrodošlico in jih pospremili v notranjost prostora, kjer so se že šibile mize z dobrotami v obliki prigrizkov.

Naj povem, da se je našlo za vsakega nekaj – od vegetarjanskih do klasičnih mesnih dobrot, suhih in pečenih, sveže ocvrtih in narezanih. Skratka odlično.

Nato pa so nas že spoznali z aktivnostmi, ki so nas čakale tekom dopoldneva. Marsikaj smo lahko počeli – od tekmovanja z metanjem na koš, do igre »4 v vrsto« s košarkaškimi žogami, našla se je tudi miza za namizni tenis, pa metanje vreče v luknjo. Tisti, ki so bolj nogometni navdušenci, pa so se lahko pomerili v hitrosti brcanja žoge, saj so organizatorji pripravili pravi digitalni merilnik hitrosti, ki je izmeril hitrost brcnjene žoge.
Za sladokusce v tekmovanju pa so pripravili še lokostrelstvo in metanje sekire. Če metanja sekire še niste preizkusili, vam lahko zaupam, da je to najbolj »adrenalinski« šport, saj je potrebno sekiro pravilno in tudi dovolj močno zalučati, da se zapiči v tarčo. Pred metanjem sploh nisem verjel, da se bo tudi moja sekira zapičila v tarčo. Pa vendar se je in in to vsakič, ko sem jo vrgel.

Športnemu druženju je sledilo druženje ob mizi, ko so gostitelji zopet ponudili odlično hrano po principu »za vsakega nekaj«.

Po kosilu je sledilo obvezno rezanje slavnostne torte in pa šov poznanega humorista Tilna Artača, ki je pripravil zabaven šov napisan na kožo podjetja Tipteh.

Druženje s sodelavci podjetja Tipteh je bilo prijetno in zelo zabavno, saj običajno nimam priložnosti, da bi streljal z lokom ali metal sekiro, pa se tudi dalj časa družil s sodelavci podjetja Tipteh.

Podjetju Tipteh čestitamo za 30 let delovanja in jim želimo še veliko uspešnih poslovnih let!

Tipteh d.o.o.
Ulica Ivana Roba 23, 1000 Ljubljana
info@tipteh.si
www.tipteh.com/si

The post Podjetje Tipteh je praznovalo 30 let appeared first on Svet mehatronike.

YASKAWA
Fotografije: Katja Kodba
YASKAWA odprla nov center za distribucijo robotov in proizvodnjo robotskih sistemov v Kočevju.

Tehnološki velikan proizvodnje industrijskih robotov krepi in širi omrežje proizvodnje in distribucije robotov po Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki. Hiroshi Ogasawara (Representative Director, President, YASKAWA Electric Corporation) in Pär Tornemo (President & CEO YASKAWA EU) sta ob navzočnosti ministra za gospodarstvo, delo in šport dr. Anžeta Logarja uradno odprla nov evropski center za distribucijo robotov in dodatno halo za sestavljanje robotskih sistemov v Kočevju.
S to naložbo, vredno približno 32 milijonov EUR, je YASKAWA ustvarila osrednji distribucijski center za sprejem in izpolnjevanje robotskih naročil iz regije EMEA (Evropa, Bližnji vzhod in Afrika). Ta je postavljen ob prvi YASKAWINI evropski tovarni robotov, odprti leta 2018, in tako zaokroža YASKAWIN poslovni kampus.

Do konca poslovnega leta 2027 bo najmanj 80 odstotkov naročil s trgov EMEA obdelanih na tej lokaciji. Hkrati najnovejše gradbene pridobitve povečujejo proizvodne in skladiščne površine v Kočevju na več kot 30.000 kvadratnih metrov. Pär Tornemo je v imenu družbe YASKAWA Europe ob odprtju poudaril: »Kot globalni ponudnik tehnoloških rešitev na področju robotike, pogonov in tehnologije za krmiljenje gibanja smo zelo veseli, da lahko še naprej krepimo svojo operativno prisotnost v Evropi. Regija EMEA je še naprej izjemno pomemben trg za celoten YASKAWIN koncern.« V pozdravnem govoru je zadovoljstvo izrazil tudi minister dr. Anže Logar: »Dosedanje investicije podjetja YASKAWA v Sloveniji kažejo ne le na ambicioznost, temveč tudi na zaupanje – v ljudi, v znanje in v okolje, ki omogoča razvoj. Z njimi tudi Slovenija postaja del industrije prihodnosti.« Dodal je: »Projekt YASKAWE je odličen primer sodelovanja med tujim investitorjem, lokalnim okoljem, izobraževalnimi ustanovami in državo. Takšna partnerstva ustvarjajo dolgoročne učinke, krepijo dodano vrednost in gospodarski razvoj.«

Nova distribucijska in proizvodna zmogljivost v Kočevju omogoča tudi kratke dobavne roke za trge EMEA, s čimer zagotavlja hitrejšo in učinkovitejšo oskrbo strank. Kot je še dodal Pär Tornemo: »Ob upoštevanju trenutnih svetovnih gospodarskih razmer imajo stranke v Evropi in zunaj nje še posebej velike koristi od kratkih dobavnih verig. V robotskem obratu v Kočevju jim lahko zdaj ponudimo predvsem velike in zelo velike robotske varilne sisteme. Poleg tega z novim osrednjim centrom za distribucijo robotskih rešitev izboljšujemo ne le lastne logistične procese, temveč tudi produktivnost in učinkovitost v dobavnih verigah naših strank.«

Evropa kot del strateške usmeritve
Krepitev slovenske lokacije v Kočevju sovpada s strategijo širitve po Evropi, ki jo YASKAWA uresničuje že vrsto let. Njen srednjeročni cilj je postati eden vodilnih proizvajalcev industrijskih robotov v Evropi.
Začetki podjetja YASKAWA v Sloveniji segajo v leto 2018, ko je v Kočevju začela obratovati prva YASKAWINA evropska tovarna robotov. Takrat je podjetje začelo proizvajati robote MOTOMAN ter komponente in opremo za robotske sisteme in linije. Že leta 1996 pa je bila v bližnji Ribnici ustanovljena slovenska članica YASKAWINE skupine YASKAWA Ristro, ki ima danes sedež v novem YASKAWINEM poslovnem kampusu v Kočevju.
YASKAWIN kampus v Kočevju združuje tri ključne enote: YER (YASKAWA Europe Robotics), kjer razvijajo in proizvajajo robote ter krmilnike za regijo EMEA, ERDC (European Robot Distribution Center), ki skrbi za opremljanje in distribucijo robotov po regiji EMEA in YRS (YASKAWA Ristro, d. o. o.), kjer razvijajo, načrtujejo in proizvajajo robotske sistemske rešitve. Skupaj sestavljajo sodoben razvojni, proizvodni in distribucijski center za regijo EMEA, ki temelji na slovenskem inženirskem znanju.
Dr. Hubert Kosler (President & Managing Director YASKAWA Europe Robotics, YASKAWA Ristro and YASKAWA Slovenija)je povzel: »V zadnjih letih smo ustvarili močen center za razvoj in proizvodnjo robotov MOTOMAN ter naprav in sistemov za napredne avtomatizacijske sisteme, zlasti za varjenje. Združitev vseh teh funkcij v okviru novega poslovnega kampusa bo prinesla pomembne sinergije. Naše zmogljivosti na področju sistemskega inženirstva so bile ključnega pomena pri vzpostavitvi lastne proizvodnje in uvajanju novih najsodobnejših procesov.«

Zaključek projekta v znamenju japonske tradicije
Pred dvema letoma so predstavniki družbe YASKAWA ob podpisu listine in položitvi temeljnega kamna za gradnjo po japonskem običaju svojo željo po uspešni izvedbi projekta zaupali darumi – tradicionalni japonski lutki, ki simbolizira srečo, uspeh, vztrajnost in izpolnitev ciljev. Ob začetku projekta so ji narisali eno oko, kar simbolizira zastavljen cilj in začetek poti. Danes, ko je projekt uspešno zaključen, pa so narisali še drugo oko ter tako simbolično potrdili izpolnitev svoje želje.

Zaradi svoje značilne oblike in nizkega težišča se daruma vedno vrne v pokončen položaj, zato predstavlja tudi neomajnost, optimizem in odločnost – vrednote, ki podjetje YASKAWA nedvomno spremljajo na njegovi poti razvoja in rasti.

O KORPORACIJI YASKAWA
Korporacija YASKAWA je z letno prodajo v višini 575,7 milijarde jenov (približno 3,6 milijarde evrov), ustvarjeno v poslovnem letu, ki se je zaključilo 28. februarja 2025, ena vodilnih svetovnih ponudnic tehnoloških rešitev na področju robotike, pogonov in krmiljenja. Ustanovljena je bila leta 1915 na Japonskem in že več kot sto let sledi isti filozofiji, tj. zagotavljati izdelke najvišje kakovosti, s čimer si je utrdila vodilni položaj na svetovnem trgu.

YASKAWA se je skozi svojo zgodovino razvila od proizvajalke motorjev do ponudnice celovitih avtomatizacijskih rešitev. S svojim konceptom industrija 4.0 i3-mehatronika pa je postala tudi ponudnica celovitih storitev.

Njene dejavnosti obsegajo področja pogonov (inverterski pogoni), krmiljenja gibanja (servomotorji, krmilniki strojev, programabilni logični krmilniki), robotike (industrijski roboti MOTOMAN, robotski sistemi) in informacijske tehnologije (proizvodi, ki temeljijo na programski opremi). Zaradi tega je YASKAWA ena redkih družb na svetu, ki lahko iz enega vira ponudi sestavne dele, sisteme in rešitve za skoraj vse panoge.

Družba je z znatnimi naložbami v raziskave in razvoj ustvarila številne izume in je nosilka številnih patentov in inovacij. To tehnološko znanje je njenim divizijam omogočilo, da so dosegle vodilni tržni položaj v številnih panogah, kot so strojništvo in gradnja obratov (črpalke in kompresorji, žerjavi in dvižne naprave, dvigala, sistemi za proizvodnjo polprevodnikov in baterij, stroji za embaliranje, tekstilni stroji, stroji za digitalni tisk, sistemi za pridobivanje in predelavo lesa, stekla, kovin in kamenja in zemlje), konstrukcija vozil ter področji sestavljanja in manipulacije. Industrijski roboti znamke MOTOMAN se na primer uporabljajo za robotsko varjenje, laboratorijsko avtomatizacijo, embaliranje in manipulacijo ter avtomatizirano barvanje.

YASKAWA Europe GmbH s sedežem v Hattersheimu v Nemčiji je odgovorna za trajnostno rast in razvoj dveh divizij v regiji EMEA – Robotics Division (industrijski sistemi) in Drives & Motion.

https://www.yaskawa.com

The post YASKAWIN močni steber v Evropi appeared first on Svet mehatronike.

Lapp, d.o.o.
Učinkovito zbiranje podatkov na terenskem nivoju.

Remote I/O moduli zajemajo vrednosti in stanje naprav na terenskem nivoju, kot so na primer senzorji in aktuatorji.
Ti podatki se nato posredujejo nadrejenemu krmilnemu sistemu. I/O naprav ni potrebno namestiti v neposredni bližini krmilnega sistema. Lahko se nahajajo drugje, običajno v bližini naprav na terenskem nivoju, ki jih je potrebno nadzorovati. To zmanjšuje količino kabelskih povezav med senzorji in aktuatorji ter krmilnim sistemom. Glede na stopnjo zaščite se lahko Remote I/O naprave uporabljajo tudi v zelo zahtevnih okoljih.

Uporaba Remote I/O sistemov prinaša številne prednosti:
Prilagodljivost: Poenostavlja namestitev in prilagoditve.
Stroškovna učinkovitost: Zmanjša stroške materiala in inštalacije.
Manj izpadov: Omogoča hitrejše vzdrževanje.
Razširljivost: Po potrebi omogoča enostavno širitev sistema.

www.lappslovenija.si

The post Remote I/O naprave (UNITRONIC® ACCESS) appeared first on Svet mehatronike.