ko smo mislili, da smo videli že vse, je v začetku februarja udarila novica, ki je zatresla ves svet humanoidne robotike. Kitajsko podjetje XPENG, ki je sicer bolj znano kot proizvajalec avtomobilov, je presenetilo svet s svojim humanoidnim robotom, ki so ga poimenovali IRON.
Ime je zavajajoče, saj je robot Iron daleč od tega, da bi to bil »premikajoč-se kup železa«. Humanoidni robot se premika po prostoru tako, kot da bi v njem bil skrit človek. Na prezentaciji robota javnosti so proizvajalci morali odrezati del tkanine s površine robota, da so prikazali njegovo robotsko – strojno notranjost.

Cilj podjetja XPENG je ponuditi tržišču humanoidnega robota, ki bo lahko opravljal dela namesto človeka.
Kitajski raziskovalci so predlagali pol-humanoidnega robota, nameščenega na platformi na kolesih, kot del ključne infrastrukture za kitajsko raziskovalno postajo na Luni, ki naj bi bila zgrajena do leta 2035.

Robot, ki združuje mobilnost s človeško spretnostjo, je zasnovan tako, da se premika po površini Lune in pri tem opravlja zahtevne naloge, od gradnje in vzdrževanja do znanstvenih poskusov, vzorčenja in analiz.

Ni pa napredovala samo robotika, pač pa tudi 3D tisk. Tako so v Stanfordu naredili 3D natisnjeno vlakno debeline 10 µm. Kako so od tod prišli do fuzijskega generatorja, je objavljeno v tokratni številki revije Svet mehatronike.
Napredki so praktično na vseh področjih, kjer znanosti in industriji pomaga umetna inteligenca (UI) z iskanjem novih materialov.
Seveda se s pomočjo umetne inteligence pojavljajo razni video posnetki humanoidnih robotov, ki so zgolj samo posnetki.
To pa še ni vse. Zasledil sem celo novico, da nekateri kitajski poslovneži v robote preoblečejo ljudi, jih ustrezno opremijo z masko in niti preveč ne skrivajo, da so ljudje preoblečeni v robote. Njihov cilj je zgolj animacija obiskovalcev sejma.

Ko že govorimo o sejmih, smo v tokratni številki pripravili reportažo s sejma IFAM 2026, kjer smo tudi videli robota, ki pleše. Hkrati pa se vas vabimo na Industrijski sejem, ki se bo odvijal od 14. – 17. aprila v Celju, kjer boste lahko brezplačno prejeli aprilsko številko revije Svet mehatronike.

Najdete nas v hali L v 1. nadstropju, vljudno vabljeni.
Lep pozdrav!
Jure

   Uvodnik      

5 Humanoidni roboti
Urednik

   Avtomatizacija       

6 SPWM-75/ 150/ 240 Serija napajalnikov
https://lcr.si
8 S8AS2 Napajalnik
https://www.miel.si
9 PROFINET servo pogon za natančno krmiljenje gibanja
www.tipteh.com/si
11 Zaganjalnik motorja SIMATIC ET 200SP e-Starter
Avtor: Tomaž Pintarič
https://www.siemens.si
14 Označevanje v industriji: ključ do varnega delovanja, hitre diagnostike in učinkovitega vzdrževanja
https://www.elektrospoji.si
16 Digitalizacija za učinkovitejšo intralogistiko
www.tipteh.com/si
18 Schneider StarCharge Fast 320kW in StarCharge Fast 720kW
https://telem.si
21 IFAM 2026
Avtor: Jurij Mikeln
https://svet-me.si
26 Standardizcija kot temelj avtomatizacije: Eplan Experience kot korak do učinkovitosti
https://www.eplan.si
28 Še več možnosti
https://www.murrelektronik.si
29 KM-PMBN-EIP Merilnik moči
https://www.miel.si
30 Uporabite prostorsko varčne napajalnike DIN Rail AC/DC in E-Fuse za zanesljivo oskrbo z enosmerno energijo v industriji.
Avtor: Rolf Horn
https://www.digikey.com/
36 Allied Vision – združitev blagovnih znamk in širitev ponudbe
https://www.machinevision.si
38 VHV5 vgradni verifikator
https://www.miel.si

   Strojništvo      

Robotika
52 FANUC PLAN IN IoT – POVEZANI IN KORAK PRED DRUGIMI
https://www.fanuc.si

42 CAPTRON: Samodejna kalibracija središčne točke orodja (TCP)
https://www.inoteh.si
44 Šobe za izpihovanje zraka kot dejavnik razvoja industrijskih panog
Info: Miha Strupih
https://www.hennlich.si
46 Povečanje učinkovitosti in optimizacija notranje logistike v podjetju Vipoll s sistemom Tool24 PickOne
https://www.hoffmann-group.com
49 Kontinuirano kompaktiranje večžilnih vodnikov z uporabo uporovnega varjenja
www.kocevar.eu

   Novice   

54 Raziskovalci razvijajo materiale, natisnjene v 3D-tehniki, za čisto energijo
https://earth.stanford.edu
57 »Vesoljski sektor išče ljudi, kot ste vi« – Fakulteta za strojništvo UL uspešno gostila Slovenske vesoljske dneve 2026
https://www.fs.uni-lj.si
59 Hibridna »super pena«: Prilagodljiva, lahka in izjemno trpežna
https://stories.tamu.edu/
64 Nenavaden robot naj bi osvojil Luno
https://www.scmp.com

The post Svet mehatronike 54 appeared first on Svet mehatronike.

Kočevar d.o.o.
Kompaktiranje večžilnih električnih vodnikov z uporabo uporovnega varjenja predstavlja uveljavljen industrijski postopek za izdelavo zanesljivih električnih spojev.
Postopek omogoča oblikovanje kompaktnih in mehansko stabilnih povezav brez uporabe dodatnih spojnih elementov. V članku je predstavljena tehnologija kontinuirnega kompaktiranja vodnikov v območju presekov od približno 0,5 mm² do 18 mm², ki temelji na mikro uporovnem varjenju. Opisana je tudi zasnova kompaktirnega sistema KT-S ter osnovni procesni parametri, nadzor procesa in možnosti integracije v industrijska proizvodna okolja.

Večžilni vodniki imajo pomembno vlogo v sodobnih elektrotehničnih sistemih, saj omogočajo prenos električne energije in signalov v pogojih, kjer so vodniki izpostavljeni mehanskim obremenitvam, vibracijam ali ponavljajočim se upogibom. Zaradi strukture, sestavljene iz večjega števila tankih posameznih žic, večžilni vodniki ohranjajo visoko fleksibilnost ter dobro odpornost proti mehanskim obremenitvam. Takšne lastnosti so ključne v številnih industrijskih aplikacijah, kot so avtomobilska industrija, železniški sistemi, energetska infrastruktura, medicinska oprema ter proizvodnja elektronskih naprav.

Pri izdelavi električnih povezav med večžilnimi vodniki je pomembno zagotoviti nizko električno kontaktno upornost, zadostno mehansko trdnost spoja ter odpornost proti degradaciji zaradi korozije ali termičnih obremenitev. Eden izmed učinkovitih tehnoloških pristopov za doseganje teh lastnosti je kompaktiranje vodnikov z uporabo uporovnega varjenja, pri katerem se posamezne žice vodnika trajno povežejo v homogeno strukturo.

Proces kompaktiranja temelji na kombinaciji mehanskega pritiska in električnega toka. Posamezne žice vodnika se med postopkom stisnejo med elektrode, skozi kontaktno območje pa steče električni tok. Zaradi električne upornosti na stičnih površinah nastaja toplota, ki povzroči lokalno plastifikacijo materiala ter omogoča nastanek metalurških vezi med posameznimi žicami. Posledično nastane kompaktna struktura, ki zagotavlja stabilen električni stik ter visoko mehansko stabilnost spoja. Pomembna prednost postopka je, da vodnik izven območja kompaktiranja ohrani svojo prvotno fleksibilnost.

V primerjavi s klasičnimi postopki spajanja, kot je krimpanje, lahko uporovno varjenje zagotavlja boljšo električno prevodnost spoja ter večjo ponovljivost proizvodnega procesa. Tehnologija je primerna tudi za obdelavo prevlečenih vodnikov, na primer kositrano prevlečenih bakrenih žic, ter za emajlirane vodnike, pri katerih se izolacijski sloj odstrani neposredno med procesom varjenja.

Za izvajanje takšnega postopka je bil razvit kompaktirni sistem KT-S, ki temelji na principih mikro uporovnega varjenja in omogoča ponovljivo obdelavo večžilnih vodnikov v širokem razponu presekov. Sistem je namenjen kompaktiranju vodnikov s preseki od približno 0,5 mm² do 18 mm² (AWG 20 do AWG 4) ter omogoča obdelavo različnih materialov vodnikov, kot so baker, kositrani baker, srebrno ali nikljevo prevlečeni vodniki ter nikljeve zlitine.

Kompaktirani del vodnika ima praviloma kvadratno ali pravokotno obliko, pri čemer je končni presek kompaktiranega dela enak vsoti presekov posameznih žic v vodniku. Dolžina kompaktiranega območja običajno znaša približno 10 mm, širina spoja pa približno 6 mm. Posebna značilnost sistema je tudi možnost povezovanja emajliranih vodnikov, ki se pogosto uporabljajo pri izdelavi elektromagnetnih tuljav.

Za stabilno delovanje procesa je ključnega pomena ustrezen nadzor procesnih parametrov. Sistem uporablja konstrukcijsko rešitev, pri kateri se keramični element spusti proti vodnikom in omogoča obdelavo različnih presekov brez potrebe po menjavi elektrod ali kompleksnih nastavitev. Širina kompaktiranega območja se nastavi mehansko z mikrometrskim vijakom, ustrezen varilni program pa se izbere preko krmilnega sistema.

V sistem je integriran merilni mehanizem za spremljanje višine kompaktiranja, ki omogoča nadzor kakovosti procesa. Na osnovi izmerjenih vrednosti je mogoče zaznati odstopanja od predpisanih parametrov ter ustrezno prilagoditi proces. Takšen način nadzora omogoča visoko ponovljivost proizvodnje, pri čemer je mogoče dosegati proizvodne tolerance v območju približno ±0,05 mm.

Vir varilnega toka predstavlja inverter za uporovno varjenje, ki omogoča natančno regulacijo energije varjenja in stabilen potek varilnega cikla. Stopnja kompaktiranja se lahko uporablja tudi kot indikator kakovosti spoja, kar omogoča prilagajanje procesnih parametrov različnim tipom vodnikov. Elektrode sistema so izdelane iz volframa ali volframovih zlitin, ki zagotavljajo visoko odpornost proti obrabi in stabilne procesne pogoje. Komponente sistema so zasnovane za dolgo življenjsko dobo in večkratno uporabo, menjava obrabljenih elementov pa je relativno enostavna.

Za stabilno delovanje pri večjih proizvodnih obremenitvah je pomembno učinkovito odvajanje toplote. Sistem uporablja vodno hlajenje, integrirano v nosilce elektrod, vpenjalne elemente in sekundarne tokovne vodnike. Takšna zasnova preprečuje pregrevanje komponent ter zagotavlja stabilno kakovost varilnega procesa tudi pri visokih proizvodnih ciklih.

Kontinuirano kompaktiranje večžilnih vodnikov z uporabo uporovnega varjenja predstavlja učinkovit tehnološki pristop za izdelavo električnih spojev z nizko električno upornostjo in visoko mehansko stabilnostjo. Tehnologija omogoča dobro ponovljivost procesa in ohranja fleksibilnost vodnika izven območja spoja.

Kočevar d.o.o.
Sončna cesta 10, Ločica ob Savinji
3313 Polzela
041 639 260
www.kocevar.eu

The post Kontinuirano kompaktiranje večžilnih vodnikov z uporabo uporovnega varjenja appeared first on Svet mehatronike.

Tipteh d.o.o.
Transportne linije, digitalizirane z opremo Turck, omogočajo inteligentno upravljanje, boljši pregled nad procesi in učinkovitejši pretok materiala.

Sodobna proizvodnja in logistika zahtevata vedno več fleksibilnosti, učinkovitosti in preglednosti. Zato postaja digitalizacija transportnih sistemov ključni korak k sodobni intralogistiki. Klasični, centralno zasnovani transportni sistemi namreč pogosto pomenijo več ožičenja, zahtevnejšo integracijo v delovno okolje ter omejeno prilagodljivost ob spremembah proizvodnih procesov.

Digitalizirane transportne linije z zbiranjem in analizo podatkov v realnem času omogočajo optimizacijo proizvodnje, zmanjšujejo zastoje in podpirajo napovedno vzdrževanje. Pomemben tehnološki temelj takšnih sistemov je tudi njihova modularna zasnova.

Modularnost – ključ do fleksibilnosti
V Turckovih decentralizirano zasnovanih transportnih linijah ima vsak transportni modul lastni pogon in inteligenco. V posamezen valjčni transporter so integrirani:
Blokovni I/O moduli z integriranim krmiljenjem MDR prek CAN,
IP67 napajalniki z napetostjo 24 V in 48 V ter napajalnim priključkom M12,
IP20 ali IP67 Ethernet stikala,
IP67 varnostni krmilniki.

Takšna zasnova omogoča hitro razširljivost linije, enostavno integracijo v obstoječe sisteme ter prilagajanje proizvodnim procesom brez večjih posegov v infrastrukturo.

Kopičenje brez stika (ZPA)
Napredna tehnologija Zero Pressure Accumulation (ZPA) omogoča inteligentno upravljanje transportnih con na liniji. Izdelki se brez medsebojnega stika kopičijo v teh conah, ki se samodejno zaustavijo, ko so zasedene.

Prednosti ZPA transporta so:
odsotnost mehanskih poškodb izdelkov (ni medsebojnih trkov),
zanesljivejši transport,
optimiziran pretok materiala (izdelki se samodejno premaknejo, ko je prostor na voljo),
manjša poraba energije (delujejo le nezasedene cone).

Takšen način transporta je posebej primeren za avtomatizirana skladišča, distribucijske centre in proizvodne linije z velikim pretokom materiala, kjer je ključno zanesljivo, varno in učinkovito premikanje izdelkov.

Ko podatki omogočajo napovedno vzdrževanje
Digitalizirane transportne linije omogočajo spremljanje stanja sistema v realnem času. Podatki o delovanju pogonov, porabi toka in obremenitvah se zbirajo neposredno na transportnih modulih.

Ti podatki omogočajo:
zaznavanje potencialnih okvar še pred zaustavitvijo sistema,
načrtovanje vzdrževanja glede na dejansko stanje opreme,
zmanjšanje nenačrtovanih izpadov proizvodnje,
izboljšanje razpoložljivosti transportnih linij.

Takšen pristop bistveno povečuje zanesljivost intralogističnih sistemov.

Integracija v IIoT okolja
Digitalne transportne rešitve podjetja Turck podpirajo industrijski internet stvari (Industrial Internet of Things, IIoT). Z uporabo platforme Turck Automation Suite (TAS) je mogoče upravljati naprave, spremljati stanje omrežja ter konfigurirati opremo v industrijskih Ethernet sistemih.

Z integracijo v platforme v oblaku je mogoče zbrane podatke analizirati na višjem nivoju ter optimizirati logistične procese, proizvodne tokove in porabo energije.

Opisane transportne linije predstavljajo učinkovito rešitev za sodobno intralogistiko, ki podjetjem pomaga pri soočanju z izzivi digitalne industrije. Modularna zasnova, decentralizirano krmiljenje in povezljivost z IIoT platformami omogočajo večjo fleksibilnost, boljši pregled nad procesi ter optimiziran pretok materiala v proizvodnji. Digitalizirane transportne linije tako postajajo pomemben gradnik pametnih in podatkovno vodenih tovarn prihodnosti.

Tipteh d.o.o.
Ulica Ivana Roba 23, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 200 51 50
E-pošta: info@tipteh.si
www.tipteh.com/si

The post Digitalizacija za učinkovitejšo intralogistiko appeared first on Svet mehatronike.

Elektrospoji d.o.o.
V sodobnem industrijskem okolju označevanje ni zgolj administrativna zahteva ali vizualni dodatek, temveč pomemben del varnega, preglednega in učinkovitega delovanja sistemov.

V elektrotehniki in industriji ima pravilno označevanje ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, zmanjševanju tveganja napak ter jasni komunikaciji med uporabniki, vzdrževalci in operaterji.

Z naraščajočo kompleksnostjo naprav, strojev in proizvodnih procesov postaja označevanje eden od temeljev dobre inženirske prakse, ki povezuje tehnične zahteve, varnostne standarde in praktično uporabo.

Označevanje kot temelj varnosti v elektrotehniki
V elektrotehničnih aplikacijah označevanje omogoča hitro in nedvoumno identifikacijo vodnikov, sponk, kablov, naprav in električnih tokokrogov. Takšna preglednost je ključna pri montaži, zagonu, vzdrževanju in odpravljanju napak, saj bistveno zmanjšuje tveganje za napačne priklope, kratke stike ali nevarne posege v sistem.

V praksi se pomen označevanja pogosto pokaže šele ob napaki. Neoznačeni ali slabo označeni elementi lahko bistveno podaljšajo čas diagnostike in povečajo možnost napačnih posegov. Jasno označen sistem pa omogoča hitro razumevanje strukture in varno izvajanje posegov, tudi v zahtevnih pogojih ali časovni stiski.

Poseben pomen ima označevanje pri delu pod napetostjo ali v bližini nevarnih delov, kjer pravilna identifikacija neposredno vpliva na varnost osebja in zaščito opreme.

Industrijska proizvodnja: preglednost in učinkovitost
V industrijskih obratih označevanje bistveno prispeva k preglednosti procesov, opreme in instalacij. Označevanje strojev, krmilnih omar, pnevmatskih in hidravličnih vodov ter varnostnih elementov omogoča hitrejšo orientacijo in bolj učinkovito delo operaterjev ter vzdrževalnega osebja.

V proizvodnih okoljih, kjer je čas pogosto kritičen dejavnik, lahko jasno in trajno označevanje bistveno skrajša čas za iskanje informacij, identifikacijo napak ali izvedbo servisnih posegov.

Enotno in standardizirano označevanje hkrati izboljšuje komunikacijo med oddelki, zunanjimi izvajalci in servisnimi ekipami, kar je še posebej pomembno pri kompleksnih sistemih in večjih proizvodnih linijah.

Varnostno označevanje kot del industrijske varnosti
V industrijskih okoljih ima označevanje pomembno vlogo tudi kot varnostni element, ki opozarja na nevarnosti, omejitve in pravilno ravnanje. Varnostne oznake, piktogrami in opozorilne nalepke omogočajo hitro prepoznavo tveganj, ne glede na jezik ali izkušnje uporabnika.

Še posebej pomembno je označevanje na mestih, kjer obstaja nevarnost električnega udara, mehanskih poškodb ali izpostavljenosti nevarnim snovem. Jasne in trajne oznake delujejo kot stalni opomnik na varno ravnanje in ustrezne zaščitne ukrepe.

Dosledno varnostno označevanje tako ne pomeni le izpolnjevanja zakonskih zahtev, temveč aktivno prispeva k zmanjševanju nesreč, izpadov in materialne škode.

Standardi, trajnost in dolgoročna zanesljivost
Označevanje v elektrotehniki in industriji mora biti skladno z veljavnimi standardi in predpisi, ki določajo barve, simbole, trajnost in berljivost oznak.

V praksi to pomeni, da morajo oznake ostati čitljive tudi v zahtevnih pogojih, kot so visoke temperature, vlaga, kemikalije ali UV-sevanje.
Uporaba kakovostnih in trajnih materialov zmanjšuje potrebo po ponovnem označevanju ter prispeva k dolgoročni zanesljivosti sistemov. S tem se ne izboljšuje le varnost, temveč tudi učinkovitost vzdrževanja in obratovanja.

Označevanje je naložba v varnost in kakovost
Pravilno označevanje ni strošek, temveč naložba v varnost, preglednost in zanesljivo delovanje sistemov. V elektrotehniki in industriji predstavlja ključen element, ki povezuje tehnično pravilnost, varnostne zahteve in učinkovito vsakodnevno delo.

Z doslednim in kakovostnim označevanjem se zmanjšuje tveganje napak, skrajšuje čas servisnih posegov ter izboljšuje učinkovitost dela. Hkrati pa se krepi tudi varnostna kultura organizacije, ki je temelj dolgoročno zanesljivega delovanja sistemov.

Vse za označevanje na enem mestu!

Elektrospoji d.o.o.
Stegne 27, 1000 Ljubljana
E-pošta: info@elektrospoji.si
Tel.: 01 511 38 10
https://www.elektrospoji.si

The post Označevanje v industriji: ključ do varnega delovanja, hitre diagnostike in učinkovitega vzdrževanja appeared first on Svet mehatronike.

Siemens d.o.o.
Avtor: Tomaž Pintarič
Siemens je predstavil popolnoma nov elektronski zaganjalnik motorja e-Starter s polprevodniško tehnologijo.

Zaganjalnik motorja se enostavno vključi v zelo uspešen Siemensov sistem avtomatizacije Simatic ET 200SP. Gre za novost na tržišču, kjer preklope izvajajo polprevodniki (SiC MOSFET tranzistorji). Kratkostični tokovi se izklopijo 1000 krat hitreje kot pri uporabi klasičnih odklopnikov.

Siemens predstavlja svoj prvi popolnoma elektronski zaganjalnik s polprevodniško tehnologijo. SIMATIC ET 200SP e-Starter ponuja zaščito pred kratkim stikom, ki je 1000-krat hitrejša in praktično brez obrabe v primerjavi s konvencionalnimi rešitvami, kot so odklopniki ali varovalke. To zagotavlja optimalno zaščito motorjev in drugih vrst bremen. Za lažji zagon je na voljo način Smart Start. Omogoča popolno integracijo v koncept Totally Integrated Automation (TIA). Kompaktno napravo je mogoče uporabljati po vsem svetu, zahteva minimalen prostor v krmilni omari in je enostavna za namestitev.

V panogah, kot so živilska industrija in intralogistika, se zelo učinkoviti motorji uporabljajo v zahtevnih aplikacijah, na primer za pogon transportnih sistemov ali črpalk. Okvare lahko hitro povzročijo znatno škodo in stroške. V tem kontekstu imajo zaganjalniki motorjev pomembno vlogo: ne le zanesljivo zaganjajo motorje, temveč jih tudi ščitijo pred preobremenitvami in kratkimi stiki.

Električni zaganjalnik se običajno uporablja na območjih, kjer pogosto prihaja do kratkih stikov. Živilska industrija je podvržena strogim higienskim predpisom. Na primer, transportne sisteme je pogosto treba temeljito očistiti z visokotlačnimi čistilniki. Tekočina lahko povzroči kratke stike na obrabljenih kablih med zaganjalniki in motorji, ki premikajo transportne trakove. To pogosto povzroči drage izpade. Novi električni zaganjalnik ET 200SP e-Starter izjemno hitro zazna kratkostični tok in ga takoj izklopi. To prepreči nastanek potencialno škodljivih kratkostičnih tokov. Ko je vzrok kratkega stika odpravljen, je naprava takoj pripravljena za ponovni vklop. Nabava rezervnih delov ali zamenjava naprav – kar je bilo pogosto potrebno po kratkih stikih – ni več potrebna.

Tehnologija
SIMATIC ET 200SP e-Starter uporablja polprevodniško tehnologijo s silicij karbidnimi polprevodniškimi tranzistorji (SiC MOSFET), ki omogočajo ultra hitro preklapljanje in se pri delovanju ne obrabljajo kot klasična mehanska stikala. Standardni odklopniki in varovalke imajo zaradi svoje zasnove počasen mehanizem. Kratke stike odklopijo v časovnem rangu 4-8 ms. Kontakti se obrabijo in je potrebno napravo v primeru kratkega stika pogosto zamenjati. Nasprotno pa e-Starter izjemno hitro zazna kratke stike in izvede izklop tokokroga v manj kot 4 µs. Zaradi tega je približno 1000-krat hitrejši od običajnih odklopnikov. Naprava ponuja neomejeno število izklopov kratkega stika in je po sprožitvi ni treba zamenjati, kar poveča razpoložljivost in znatno zmanjša stroške skladiščenja nadomestnih delov.

Upravljanje elektromotorjev z e-Starterjem
Visoko učinkoviti motorji potrebujejo za svoje delovanje visoke vklopne tokove in pri tem lahko povzročijo nenamerne izklope zaščitnih naprav. Fazno optimizirano preklapljanje in pametni zagon električnega zaganjalnika SIMATIC ET 200SP e-Starter nevtralizirata vklopne tokove in znatno zmanjšata zagonske tokove ter s tem manj obremenita električno omrežje. Poleg tega se zmanjšajo tudi sunki navora, ki se pojavijo med neposrednim zagonom, kar opazno zmanjša mehansko obrabo. To pomeni, da je potrebnih manj vzdrževalnih del – dragocena prednost za aplikacije, kjer se izvaja več preklopov.

e-Starter v svojem kompaktnem ohišju nudi naslednje funkcije:
Meritve električnega toka, napetosti, frekvence in temperature
Spremljanje delovanja elektromotorja (tok, napetost, asimetrija, zemeljski stik)
Zaščita pred preobremenitvijo in kratkim stikom
Krmiljenje elektromotorja in komunikacija z sistemom avtomatizacije
Z uporaba e-Starterja lahko zaganjamo elektromotorje na naslednje načine:
Direktni zagon
Reverzibilni zagon
Dvohitrostni zagon motorja z Dahlander vezavo

Proizvajalci strojev in naprav ter sistemski integratorji imajo koristi od brezhibne integracije produkta e-Starter v zelo razširjen koncept avtomatizacije, Totally Integrated Automation (TIA). Diagnostične funkcije so standardne in omogočajo podrobno diagnostiko sistema brez potrebe po programiranju. Neomejena razpoložljivost podatkov in inženiring z uporabo SIMATIC STEP 7 v TIA portalu poenostavljata načrtovanje projektov, parametrizacijo in zagon. Samodejna ponovna parametrizacija omogoča enostavno zamenjavo naprav med delovanjem sistema avtomatizacije (hot swapping).

Zaključek
Minimalna uporaba materialov, energetska učinkovitost in vzdržljivost – vse to hkrati naredi SIMATIC ET 200SP e-Starter zelo trajnosten izdelek, ki si je prislužil oznako Siemens EcoTech. Poleg uporabe recikliranih materialov e-Starter ponuja nižjo porabo energije in preklapljanje električnih tokokrogov brez obrabe materiala za daljšo življenjsko dobo.

Siemens d.o.o.
Letališka cesta 29c
1000 Ljubljana
https://www.siemens.si

The post Zaganjalnik motorja SIMATIC ET 200SP e-Starter appeared first on Svet mehatronike.

Telem d.o.o.
Prihodnost hitrega DC polnjenja električnih vozil.

V dobi elektromobilnosti, kjer se zahteva po hitrem, zanesljivem in energetsko učinkovitem polnjenju nenehno povečuje.

Telem v sodelavi s Schneider Electric predstavlja dva vrhunska člana serije StarCharge Fast: StarCharge Fast 320 in StarCharge Fast 720. Oba sistema sta zasnovana za komercialne in industrijske lokacije, flote ter javne polnilne postaje.

Ponujata izjemno učinkovitost 97 %, pametno upravljanje obremenitve, integracijo z EcoStruxure EV Charging Expert in robustno zasnovo za zahtevna okolja (-30 °C do +50 °C brez deratinga). Idealna rešitev za podjetja, ki želijo zmanjšati stroške, povečati produktivnost in prispevati k zeleni prihodnosti.

Schneider StarCharge Fast 320 – kompaktna moč za vsak dan
StarCharge Fast 320 je vsestranska all-in-one DC polnilnica z nazivno močjo do 320 kW (skalabilna od 240 kW). Odlična izbira za manjše in srednje velike lokacije, kot so poslovne stavbe, logistični centri, flote tovornjakov in avtobusov ter javne polnilnice.

Ključne tehnične lastnosti:
2 × CCS2 konektorja z dinamičnim hkratnim polnjenjem dveh vozil
Napetost izhoda: 150–1000 V DC
Tok: 300 A nazivno (boost do 500 A)
Učinkovitost: 97 % (najvišja na trgu)
Napajanje: 3-fazno 380–415 V AC
10,4-palčni barvni zaslon na dotik z večjezično podporo
Podpora za Plug & Charge (ISO 15118), Autocharge, RFID, QR code, NFC, OCPP 1.6 JSON, 4G/Wi-Fi/Ethernet, Modbus TCP
Stopnja zaščite: IP55 / IK10, kovinsko ohišje, C4M protikorozijska zaščita, senzorji nagiba in vode, vgrajene zaščite (MCB, SPD)
Delovna temperatura: –30 °C do +50 °C brez zmanjšanja moči
Dodatno: eBus preconditioning (VDV 261), BCB Toggle wake-up, MID merilnik, opcijski plačilni terminal, pametno upravljanje kablov
Certifikati: IEC 61851-1 ed.3, IEC 61851-23, kibernetska varnost

Prednosti za uporabnike:
Izjemno hitro polnjenje – električni avtobus ali tovornjak dobi dovolj energije v kratkem času.
Nizki operativni stroški zaradi visoke učinkovitosti, nizke THDi (≤ 5 %) in anti-tripping load managementa prek EcoStruxure.
Enostavna namestitev, daljinsko vzdrževanje in preventivni senzorji za maksimalno uptime.
Fleksibilna skalabilnost moči in certificirana interoperabilnost z več kot 40 CSMS sistemi.
Ta model je popoln za lokacije, kjer želimo dva močna polnilna mesta v eni kompaktni enoti brez dodatnih omar.

Schneider StarCharge Fast 720 – vrhunska moč za visoko zmogljivost
StarCharge Fast 720 je revolucionarni razdeljeni (decentralizirani) sistem z močjo do 720 kW (modularno 360–480–720 kW), ki lahko hkrati polni do 12 vozil prek do 6 satelitov (dispenserjev). Centralna napajalna omara in sateliti v radiju do 80 metrov omogočata neprimerljivo fleksibilnost postavitve.

Ključne tehnične lastnosti:
Skupna moč: 360 / 480 / 720 kW (modularno z 30/40 kW moduli)
Do 12 × CCS2 polnilnih mest (2 na satelit)
Napetost: 150–1000 V DC
Tok: 380 A nazivno (boost do 600 A)
Učinkovitost: 97 %
Dinamično upravljanje obremenitve – samodejno prerazporejanje moči glede na potrebe vozil (avtomobili, tovornjaki, avtobusi)
Sateliti z LED indikatorji, opcijskim upravljanjem kablov, plačilnim terminalom in MID merilnikom
Enake robustne zaščite kot pri 320: kovinsko ohišje, C4M, senzorji, -30 °C do +50 °C, vgrajene zaščite
Podpora za PV integracijo, eBus funkcije, ISO 15118, OCPP 1.6, 4G/Wi-Fi/Ethernet
Certifikati: IEC 61851-1 ed.3, IEC 61851-23, kibernetska varnost

Prednosti za operaterje:
Idealno za velike flote, logistične centre, avtobusna depoje, en-route polnilnice in javne lokacije z visokim pretokom.
Fleksibilna postavitev – satelite postavite kjer koli v 80-metrskem območju brez dodatnih kablov.
Maksimalna produktivnost: tudi če so vsa mesta zasedena, sistem optimizira moč in zagotavlja hitro polnjenje.
Popolna podpora: 24/7 daljinsko spremljanje, alerti, preventivno vzdrževanje prek EcoStruxure platforme.

Fast 720 je rešitev za tiste, ki potrebujejo največjo zmogljivost in prilagodljivost na omejenem prostoru.

Zakaj izbrati StarCharge Fast serijo?
Najvišja energetska učinkovitost (97 %) – nižji stroški elektrike in manjša obremenitev omrežja.

Pametne funkcije – Plug & Charge, dinamično upravljanje, PV integracija, integracija z obstoječimi sistemi Schneider Electric.

Trajnost in zanesljivost – CE certifikati, RoHS, dolga življenjska doba, visoka popravljivost, robustna zasnova za zunanje/indoor uporabo.

Celovita podpora – od načrtovanja in namestitve do vzdrževanja prek EcoStruxure platforme in EVlink Field Services.

Ne glede na velikost vašega projekta – od dveh polnilnih mest do dvanajstih – Schneider StarCharge Fast 320 in Fast 720 zagotavljata hitro, pametno in prihodnosti pripravljeno polnjenje.

Želite ponudbo, tehnične podatke ali pomoč pri načrtovanju celovitih rešitev? Kontaktirajte nas – skupaj bomo zgradili optimalno EV infrastrukturo za vaš posel!

Telem d.o.o. Zelena energija. Hitro polnjenje. Pametna prihodnost.

The post Schneider StarCharge Fast 320kW in StarCharge Fast 720kW appeared first on Svet mehatronike.

South China Morning Post
Zelo okretni robot, zgrajen na kolesni platformi, se bo premikal po površini Lune ter opravljal gradbena in vzdrževalna dela ter odvzemal vzorce.

Kitajski raziskovalci [1] so predlagali pol-humanoidnega robota, nameščenega na platformi na kolesih, kot del ključne infrastrukture za kitajsko raziskovalno postajo na Luni, ki naj bi bila zgrajena do leta 2035.

Robot, ki združuje mobilnost s človeško spretnostjo [2], je zasnovan tako, da se premika po površini Lune in pri tem opravlja zahtevne naloge, od gradnje in vzdrževanja do znanstvenih poskusov, vzorčenja in analiz, so pojasnili raziskovalci iz Pekinškega inštituta za inženiring vesoljskih sistemov.

Njegov pas se lahko vrti za približno 180 stopinj v obe smeri in se upogne naprej do 90 stopinj, medtem ko ima njegova spretna roka štiri stopnje svobode, kar mu omogoča natančno manipulacijo, je ekipa poročala v reviji Journal of Deep Space Exploration decembra.

»V primerjavi z dvonožno hojo se aktivno vzmetenje na kolesih premika hitreje in je stabilnejše, kar zagotavlja trdno podlago za delo zgornjega dela telesa,« so zapisali raziskovalci. »Kitajska lunarna vozila Yutu in lunarno vozilo Zhurong uporabljajo prav tako kolesni pogon.«
Kolesa bodo imela kovinsko mrežasto strukturo z jeklenimi žičnim profilom, zaradi česar bodo lahka in trpežna, hkrati pa bodo zagotavljala prožnost, blaženje udarcev in zanesljivo delovanje v ekstremnem mrazu, kar bo omogočalo nemoteno potovanje na dolge razdalje po neravni lunini površini, so povedali raziskovalci.
Humanoidni ali pol-humanoidni roboti se že dolgo preizkušajo za vesoljske operacije. Robonaut, ki sta ga skupaj razvila NASA in General Motors, je postal prvi humanoidni robot, ki je bil uporabljen v vesolju, ko so ga leta 2011 poslali na Mednarodno vesoljsko postajo.
Robonaut, ki je bil nameščen znotraj postaje in ni bil zasnovan za gibanje po njej, je astronavtom pomagal pri rutinskih ali nevarnih opravilih, upravljanju orodja in izvajanju posebnih vzdrževalnih nalog v mikrogravitaciji.

Viri:
1: https://www.scmp.com/topics/scientists?module=inline&pgtype=article

2: https://www.scmp.com/tech/tech-trends/article/3344242/doraemon-dexterous-hands-chinas-linkerbot-equips-robots-human-skills?module=inline&pgtype=article

Povzeto po:
https://www.scmp.com/news/china/science/article/3346317/weird-looking-humanoid-robot-could-help-china-conquer-moon-scientists

https://www.scmp.com

The post Nenavaden robot naj bi osvojil Luno appeared first on Svet mehatronike.

Univerza Texas A&M
Raziskovalci so razvili hibridno peno s 3D-tiskanim plastičnim ogrodjem – dovolj trdno, da rešuje življenja, in dovolj lahko za vsakdanjo rabo.

Raziskovalci s področja letalskega inženirstva ter znanosti o materialih na Univerzi Texas A&M [1] in v raziskovalnem laboratoriju DEVCOM Army Research Laboratory [2] so razvili »super peno«, ki lahko absorbira do 10-krat več energije kot običajna oblazinjenost.

Kompozitni material [3], ki je bil objavljen in opisal v reviji Composite Structures, združuje navadno peno s 3D-tiskanimi vstavki iz raztegljivih plastičnih stebričkov, imenovanih struts.

Raziskovalno skupino vodi dr. Mohammad Naraghi, direktor Laboratorija za nanostrukturirane materiale na Inženirski fakulteti Univerze Texas A&M, ki sodeluje z dr. Ericom Wetzelom, vodjo skupine za strateško aditivno proizvodnjo polimerov v ARL.

Ob tej priložnosti je dr. Naranghi povedal: »Iz preproste pene smo ustvarili prilagodljiv, visokozmogljiv kompozit iz super pene. Ta material ima potencial, da postane univerzalna rešitev za široko paleto uporab.«

Pene so povsod – in jih najdemo v skoraj vsem, česar se dotaknemo ali kar uporabljamo.

»Obdajajo nas pene,« je dejal Naraghi. »Mnogi predmeti okoli vas so bodisi v celoti bodisi delno izdelani iz njih.« Njihova skrivnost je preprosta: milijoni drobnih zračnih mehurčkov se pod pritiskom sesedejo in s tem razpršijo energijo.

A obstaja tudi past. Pod površino imajo običajne pene naključne in kaotične notranje strukture, ki omejujejo učinkovitost absorpcije energije, medtem ko so inženirski celični materiali (rešetkaste strukture) bolj organizirani, a znani po visoki ceni in težavah pri povečanju obsega.

Desetletja so se inženirji morali odločati med cenovno dostopnostjo in natančnostjo – do zdaj.
Raziskovalna skupina je prvič dokazala, da rešitev za to zapleteno dilemo leži v tehniki, imenovani »In-Foam Additive Manufacturing« ali IFAM.

»IFAM je preprost, računalniško voden proizvodni proces, ki nam omogoča izdelavo elastomernega ogrodja znotraj konvencionalne pene z odprtimi celicami,« je dejal Wetzel. »Premer, razmik, kot in elastičnost elastomera je mogoče izbrati tako, da se doseže širok spekter lastnosti.

Proces IFAM združuje najboljše iz obeh svetov in zagotavlja cenovno ugodnega, prilagodljivega in visoko zmogljivega kompozitnega absorberja energije.«
Z drugimi besedami, v navadni peni ustvari tridimenzionalno mrežo plastičnih opornih stebričkov, s čimer nastane kompozitni material, v katerem se pena in opore pod pritiskom dopolnjujejo in nadomeščajo medsebojne slabosti.

V zgodnjih fazah stiskanja penasta masa deluje kot opora, ki ohranja oporne stebričke stabilne, da se ne upognejo prehitro. Ko se pritisk povečuje, opore silo potiskajo navzven v okoliško penasto maso in tako razporedijo obremenitev. Skupaj to vzajemno delovanje omogoča kompozitu, da absorbira več energije in prenese večje sile.
»To je čar sinergije,« je dejal Naraghi. »Simbiotična sestavljena struktura iz pene in opornih elementov.«

S spreminjanjem debeline in kotov opornih elementov so raziskovalci ustvarili sestavljeno strukturo, ki jo je mogoče prilagoditi glede na zahteve po trdnosti, absorpciji energije, udobju ali vsem trem.

Nova linija obrambe
Ker gre za projekt, ki ga financira vojska, je najpomembnejše področje uporabe te hibridne pene nacionalna obramba.

»Materiali, ki absorbirajo energijo, so ključnega pomena za številne vojaške namene, med drugim za balistične čelade in sedežne blazine, odporne proti eksplozijam,« je dejal Wetzel.

Na bojiščih prehod s standardne obloge na super peno, ki absorbira desetkrat več energije, ni le inženirski dosežek, temveč ima potencial za zmanjšanje poškodb in reševanje življenj.

»Z vstavljanjem določenih plastičnih ojačitev v navadno peno zagotavljamo za več velikostnih razredov višjo raven zaščite, pri čemer se teža poveča le za malo,« je dejal Naraghi.

Ekipa raziskuje, kako bi bilo mogoče hibridno peno uporabiti v vojaških čeladah, ki morajo ne le ustaviti balistične projektile, temveč tudi zagotoviti blaženje pri hudih padcih in trkih.

„Vojnim čeladam ne dodajamo le plasti,“ je dejal Naraghi. „Uporabljamo kompozitni ščit, ki je bolj prožen od sedanjih oblazinjenj, hkrati pa dovolj lahek, da ga je mogoče nositi ves dan, ne da bi se počutili utrujeni.“

Za vojake to pomeni novo obrambno linijo, ki zagotavlja večjo zaščito, izboljšano varnost in vrhunsko pripravljenost, ne da bi pri tem prišlo do zmanjšanja mobilnosti ali vzdržljivosti.

»Poškodbe glave in možganov ostajajo pomembna skrb za ameriško vojsko, zato je vsaka inovacija na področju materialov, ki nam omogoča zagotoviti večjo zaščito, hkrati pa ohranja udobje in nizko težo, dragocen korak naprej,« je dejal Wetzel. »Poleg tega je postopek IFAM mogoče brez težav prenesti v serijsko proizvodnjo v realnem svetu.«

Prihodnost varnosti na cestah in vzletno-pristajalnih stezah
Enaka načela glede materialov, ki se uporabljajo za zaščito vojakov, bi bilo mogoče prilagoditi tudi za civilno rabo.

»To isto hibridno peno lahko uporabimo tudi za komercialne čelade: kolesarske, motociklistične, celo športne čelade,« je dejal Naraghi. »Praktično za vsako opremo, ki je zasnovana za blaženje udarcev z visoko energijo.«

Poleg zaščitne opreme bi novi kompozit lahko na novo opredelil varnostne standarde na področju zaščite potnikov in oblikovanja vozil.

Z oblogo avtomobilskih odbijačev in notranjosti s to hibridno peno vozila pridobijo visokotehnološki absorber energije, ki lahko ublaži silovite trke in tako zaščiti potnike pred udarci, za katere sedanje obloge niso dovolj prilagojene.

»Ena od možnosti, ki nas zanima, so varnostni sedeži za potnike in otroke,« je dejal Naraghi.

Dušenje hrupa
Hibridna pena ni le fizični ščit, temveč ima še en obetaven potencial: zmanjševanje hrupa.

Čeprav gre za dolgoročni cilj, raziskovalci odpirajo pot k temu, kako bi bilo mogoče hibridno peno natančno prilagoditi za napredno zvočno izolacijo.
»Lastnosti pene bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi postala odličen zvočni absorber, ki duši ali celo popolnoma odpravlja določene frekvenčne pasove in vibracije,« je dejal Naraghi.

Z drugimi besedami, tisti globoki, nizki hrup v kabinah letal in v vozilih v gibanju ali oster, glasen hrup v stanovanjskih stavbah bi se lahko ujel in utišal znotraj notranjega ogrodja hibridne pene.

»Akustične aplikacije so še vedno v zgodnjih fazah raziskav, vendar bi radi to lastnost podrobneje proučili, da bi iz pene naredili aktivni zvočni filter, ki bi po učinkovitosti presegel sedanje materiale,« je dejal Naraghi.

Potem je tu še vidik blazin in vprašanje, kako bi se ta kompozit vojaške kakovosti lahko uveljavil v gospodinjstvih, saj omogoča tisto, kar raziskovalci imenujejo »prilagajanje po conah« v blazinah.

»Z našo hibridno peno bi lahko različne cone blazine prilagodili svojim različnim preferencam,« je dejal Naraghi. »Na primer, trda za vrat, mehka za hrbet in srednje trda za noge. Lahko bi bila popolnoma prilagojena potrebam, udobju in fiziologiji posameznika.«

To pomeni konec dobe enotnih rešitev za blazine, saj je zdaj mogoče vsak centimeter stola, vzmetnice ali kavča prilagoditi tako, da nudi oporo prav tam, kjer jo najbolj potrebujete ali želite.

To sodelovanje je odličen primer široke akademiske iznajdljivosti in raziskovalnega pristopa univerze Texas A&M: pretvarjanje temeljnih vprašanj v napredne, transformativne zmogljivosti, pripravljene na prihodnost.
„Sodelovanje v tej skupini je bilo ključnega pomena za naš uspeh,“ je dejal Wetzel. „Ekipa profesorja Naraghija na univerzi Texas A&M ni le zagotovila inovativne rešitve, ampak ima tudi akademsko strokovnost, da razume temeljna načela tega novega kompozitnega materiala. ARL ima bogate izkušnje in strokovno znanje na področju uporabe materialov, ki absorbirajo energijo, kar nam omogoča, da raziskave usmerjamo v smeri, za katere pričakujemo, da se bodo lahko prenesle v vojaški material.“

V primeru te nove super pene zaščita prihodnosti že dobiva obliko – lažja, močnejša in zasnovana od znotraj navzven.

„Na univerzi Texas A&M in v mojem laboratoriju si prizadevamo za inovativne rešitve, ki obravnavajo današnje izzive in hkrati predvidevajo potrebe prihodnosti,“ je dejal Naraghi.

Viri:
1: https://www.tamu.edu/index.html
2: https://arl.devcom.army.mil/
3: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0263822326001236?via%3Dihub#f0005

Povzeto po:
https://stories.tamu.edu/news/2026/03/06/hybrid-super-foam-tunable-lightweight-and-ultra-durable/

https://stories.tamu.edu

The post Hibridna »super pena«: Prilagodljiva, lahka in izjemno trpežna appeared first on Svet mehatronike.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je 3. marca gostila enega osrednjih dogodkov Slovenskih vesoljskih dni 2026, ki jih pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), Slovensko vesoljsko pisarno ter slovenskimi univerzami. Predavalnica V/8 je pritegnila številne študente, raziskovalce in mlade strokovnjake, ki jih zanima kariera v evropskem vesoljskem sektorju.

Ob dogodku je državni sekretar Matevž Frangež poudaril, da Slovenski vesoljski dnevi mladim odpirajo pomembne priložnosti v hitro razvijajočem se sektorju: »Slovenski vesoljski dnevi so izjemna priložnost, da se mladi seznanijo z izobraževalnimi, raziskovalnimi in kariernimi priložnostmi v vesoljskem sektorju ter se odločijo za prvi korak v tej smeri.

Prav mladi so tisti, ki bodo s svojo radovednostjo, znanjem in pogumom soustvarjali prihodnost slovenskega vesoljskega sektorja ter krepili vlogo Slovenije v globalnem raziskovalnem prostoru.«
Poudarek na mladih talentih in njihovem potencialu je tesno povezan tudi z vizijo Fakultete za strojništvo UL. Dekan prof. dr. Jernej Klemenc je ob tem izpostavil: »Naši projekti dokazujejo, da je strojništvo precej širše, kot si ga običajno predstavljamo. Razvijamo rešitve za delovanje v mikrogravitaciji in ekstremnih pogojih, od večrobotskih sistemov za raziskovanje Luninega površja do naprednih tehnologij za spremljanje zdravja astronavtov. Naš cilj je znanje sistematično pretvarjati v tehnologije, ki Slovenijo utrjujejo kot prepoznavnega in zanesljivega partnerja v evropskem vesoljskem prostoru.«

Usmeritev v krepitev kadrov in razvoj tehnologij je naravno vodila v naslednji del programa – sklop, ki sta ga partnersko oblikovali Evropska vesoljska agencija in Slovenska vesoljska pisarna. V okviru tega sklopa sta program ESA Academy predstavila Joost Vanreusel, vodja programa, ter Jai Grover, znanstveni koordinator pri ESI, ki se je dogodku pridružil prek videopovezave. Vanreusel je predstavitev uvedel z besedami: »Vesoljski sektor išče ljudi, kot ste vi.« S tem je poudaril, da evropski vesoljski sektor aktivno išče novo generacijo talentov. Grover pa je udeležencem predstavil konkretne priložnosti, uporabne povezave in načine vključevanja v program.

Oba predavatelja sta udeležencem pojasnila tudi prijavni postopek, pričakovanja ESA ter praktične nasvete za uspešno prijavo.

Dogodek je izpostavil tudi raziskovalno odličnost Fakultete za strojništvo UL, kjer ekipe razvijajo tehnologije za delovanje v mikrogravitaciji in ekstremnih pogojih. Predstavljeni so bili trije ključni razvojni projekti, pri katerih kot vodje razvoja sodelujejo izr. prof. dr. Rok Vrabič, razvoj inteligentnega večrobotskega sistema za raziskovanje Luninega površja, doktorski študent Žan Boček, vodja razvoja projekta Cave 0g o dinamiki tekočin in kavitaciji v breztežnosti in doc. dr. Janez Urevc, razvoj sistema za zgodnje zaznavanje tromboze pri astronavtih v mikrogravitaciji

Z dogodkom fakulteta krepi svojo vlogo stičišča, kjer nastaja nova generacija inženirjev ter strokovnjakov, ki bodo soustvarjali prihodnost evropskih vesoljskih tehnologij.
 
Povzeto po:
https://www.fs.uni-lj.si/sporocila-za-javnost/vesoljski-sektor-isce-ljudi-kot-ste-vi-fakulteta-za-strojnistvo-ul-uspesno-gostila-slovenske-vesoljske-dneve-2026/

Foto: Živa Ogrin
https://www.fs.uni-lj.si

The post »Vesoljski sektor išče ljudi, kot ste vi« – Fakulteta za strojništvo UL uspešno gostila Slovenske vesoljske dneve 2026 appeared first on Svet mehatronike.

Stanford Universitiy
Ekipa iz Stanforda raziskuje, kako bi nove, izjemno natančne kapsule lahko izboljšale fuzijske reaktorje in druge energetske sisteme.

Ko je kemik Joseph DeSimone leta 2020 odprl svoj laboratorij na Stanfordski inženirski fakulteti, je delal s sistemi za 3D-tiskanje, ki so bili sposobni natisniti podrobnosti, manjše od širine človeškega lasu. Vendar ti sistemi niso bili dovolj natančni za revolucionarne pristope, ki si jih je DeSimone zamislil.

Od takrat sta DeSimone in njegova ekipa razvila sisteme, ki tiskajo materiale z detajli, širokimi le 10 mikronov – kar je približno desetina širine človeškega lasu, ter predstavila tehniko za njihovo masovno proizvodnjo.

Z DeSimonejevim dvofaznim postopkom izdelave, ki vključuje tiskanje polimerne strukture s pomočjo svetlobe in njeno naknadno izpostavljanje visokim temperaturam, lahko inženirji natančno nadzorujejo lastnosti materiala, vključno s številom in velikostjo por ter njihovo toplotno prevodnostjo.

Laboratorij je potreboval, kot rad pravi DeSimone, »killer app« ali idealno uporabo svojih materialov za rešitev obstoječega problema.

Konec leta 2024 sta se Philip Onffroy [1], član laboratorija DeSimone in doktorski študent kemijskega inženirstva, udeležila dogodka v okviru programa Stanford Sustainability Accelerator [2], ki deluje v okviru Doerr School of Sustainability. Program Accelerator pomaga stanfordskim ekipam pri prenosu njihovih raziskav v inovacije, ki obravnavajo globalne izzive trajnostnega razvoja, kot sta dekarbonizacija [3] industrijske proizvodnje in elektroenergetskega sektorja [4].
Onffroy, ki je tudi štipendist programa Knight-Hennessy [5], je upal, da bo program Accelerator pomagal pri uveljavljanju materialov DeSimone laboratorija v pomembnih trajnostnih energetskih aplikacijah. Onffroy in DeSimone sta se za subvencijo programa Accelerator prijavila skupaj s kolegi iz laboratorija, Jacobom Dobsonom, doktorskim študentom kemije na Fakulteti za humanistiko in znanosti [6], ter Mario Dulay, vodjo laboratorija in višjo raziskovalno znanstvenico na Medicinski fakulteti [7]. Ekipa je prejela sredstva za raziskovanje potencialnih uporab njihovih materialov v energetiki.

Sedaj so našli morebitno »prelomno rešitev«: februarja 2026 je Stanford vložil patent za uporabo svojih votlih, rešetkastih kapsul pri zadrževanju goriva za jedrsko fuzijo in fisijo.

Fuzija, jedrska reakcija, ki poganja Sonce, je eden najbolj ambicioznih projektov na področju trajnostne energije. Če bi se uresničila v velikem obsegu, bi fuzijski reaktorji zagotavljali energijo brez emisij in brez dolgotrajnih radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo pri tradicionalnih fisijskih reaktorjih.

DeSimonova ekipa sodeluje z raziskovalci iz Nacionalnega laboratorija za pospeševalnike SLAC [8] pri preučevanju, kako bi se njihove kapsule obnesle v reaktorjih za fuzijo z inertnim zadrževanjem (ICF), ki jih raziskovalci razvijajo že desetletja.

V reaktorju ICF se kapsule napolnijo s tekočim gorivom iz devterija in tritija, nato pa se obsevajo z laserji. Ta intenzivna svetlobna energija povzroči implozijo kapsul, pri čemer nastanejo tako visoke temperature in tlak, da se atomi goriva združijo v helij in sprostijo energijo.

Leta 2022 so znanstveniki iz Nacionalnega laboratorija Lawrence Livermore sporočili, da so to reakcijo uspešno sprožili v laboratoriju in prvič za kratek čas pridobili več energije, kot jo je bilo potrebno za sprožitev reakcije. Onffroy je dejal, da njegova ekipa upa, da bodo njihove kapsule prispevale k prizadevanjem za prenos teh eksperimentalnih rezultatov v komercialno izvedljiv sistem.
Ker so laserji v reaktorju ICF nameščeni tako, da natančno zadenejo kapsule, lahko vsaka strukturna napaka v materialu kapsule vpliva na enakomernost stiskanja goriva in izhodno energijo, je pojasnil DeSimone. Pri penah ali aerogelih, materialih, ki se uporabljajo v sedanjih eksperimentalnih pristopih, se pore med posameznimi kapsulami razlikujejo, podobno kot edinstveni vzorci snežinke.
Toda DeSimoneove kapsule so digitalno zasnovane tako, da so ob vsakem tiskanju popolnoma enake. »Ne izdelujemo snežink. Izdelujemo natančne delce,« je dejal DeSimone.

Onffroy je povedal, da ekipa pred pridobitvijo podpore programa Accelerator ni razmišljala o fuziji kot potencialni uporabi za svoje materiale. Vendar so strokovni sodelavci programa Accelerator, med njimi izvršni direktor Albert Chan in analitičarka za trajnostne tehnologije in poslovne zadeve Mana Iwata, spodbudili njihovo zanimanje za jedrsko industrijo. Ko se je DeSimonova ekipa povezala z raziskovalci iz SLAC-a, so skupaj poiskali priložnost za izdelavo materialov za reaktorje ICF.

DeSimone in sodelavci raziskujejo tudi možnosti za razvoj materialov za sisteme jedrske fisije, baterije za shranjevanje energije in električno ogrevane kemijske reaktorje.
»Program Accelerator nam je omogočil, da smo svojo platformo predstavili različnim potencialnim uporabnikom, ki se zavzemajo za trajnost,« je dejal DeSimone.
DeSimoneova ekipa je vzpostavila stike tudi z drugimi ekipami, ki jih podpira program Accelerator. Onffroy je povedal, da se je pogovarjal s študenti poslovnih in ekonomskih ved, ki ga spodbujajo, naj upošteva različne vidike širitve tehnologij. V zameno jim je delil svoje strokovno znanje s področja materialov.
»Menim, da bo, še posebej zdaj, ko je umetna inteligenca povsod prisotna, malo ‚NI‘ – naravne inteligence – pomembnejše kot kdaj koli prej,« je dejal DeSimone. »Pogledi ljudi, ki se združujejo, in raznolikost njihovih izkušenj so neprecenljivi. Menimo, da je prav to naš skrivni recept za uspeh naših idej.«

Joseph DeSimone je profesor translacijske medicine na katedri Sanjiv Sam Gambhir ter profesor radiologije na Medicinski fakulteti Stanford in profesor kemijskega inženirstva na Inženirski fakulteti Stanford. Max Saccone, nekdanji član projektne skupine in podiplomski raziskovalec na področju kemijskega inženirstva na Fakulteti za inženirstvo ter radiologije na Medicinski fakulteti, je zdaj povezan z Univerzo Kolorada v Boulderju. Stanfordska univerza ne podpira nobenih subjektov, programov, izdelkov ali storitev, ki niso povezani s Stanfordom in so navedeni v članku.

Ta članek je prvotno objavil Stanford Sustainability Accelerator, ki deluje v okviru Doerr School of Sustainability.

Viri:
1: https://knight-hennessy.stanford.edu/people/philip-onffroy
2: http://sustainability-accelerator.stanford.edu/
3: https://sustainability-accelerator.stanford.edu/focal-areas/industry
4: https://sustainability-accelerator.stanford.edu/focal-areas/electricity-and-grid-systems
5: https://knight-hennessy.stanford.edu/
6: https://humsci.stanford.edu/
7: https://med.stanford.edu/
8: https://www6.slac.stanford.edu/

Povzeto po:
https://news.stanford.edu/stories/2026/03/3d-printing-fusion-reactor-energy-efficiency

https://earth.stanford.edu

The post Raziskovalci razvijajo materiale, natisnjene v 3D-tehniki, za čisto energijo appeared first on Svet mehatronike.