Standardi in predpisi za obvladovanje elektrostatike pri delu z elektrostatično občutljivimi elektronskimi komponentami.
Obvladovanje elektrostatike
ESD okrajšava se pogosto uporablja, kadar nanese pogovor o elektrostatiki in elektroniki. Prevedeno pomeni okrajšava ESD elektrostatično razelektrevanje. Pojem je seveda preširok in presplošen, da bi določeval meje, ki so varne pri delu z elektronskimi komponentami, ki so elektrostatično občutljive.
Zato je postavljen krovni standard IEC 61340-5-1 Izdaja 1.0 (2007-08), ki s priporočili postavlja zahteve za varno obvladovanje elektrostatike pri rokovanju z moderno elektrostatično občutljivo elektroniko, ki je v večini elektrostatično občutljiva.
Standard določa tri mejne vrednosti:
- telo osebe, ki rokuje z elektroniko naj ne bo nikoli naelektreno več kot 100 V,
- električna poljska jakost kjer je elektronika naj bo manjša od 10 kV/m (100 V/cm),
- kadar je blizu elektrostatično občutljive elektronike predmet in je na njegovi površini elektrostatična napetost 2.000 V, naj bo predmet oddaljen od elektronike več kot 30 cm.
Odločitev o upoštevanju teh treh mejnih vrednosti elektrostatike ni enostranska. Meje obvladovanja elektrostatike so skupaj določili:
- uporabniki, kupci elektronskih komponent, …
- proizvajalci elektronskih komponent.
Proizvajalci načrtujejo in proizvajajo dovolj »močne« elektrostatično občutljive elektronske komponente (ESDS), da prenesejo energijo elektrostatičnih razelektritev in indukcijske vplive elektrostatičnih polj.
Merjenje elektrostatične napetosti in električne poljske jakosti
Elektrostatična napetost nastane zaradi kopičenje elektrostatičnega naboja na površini izolatorja ali izoliranega prevodnika. Površinski naboj na površini povzroči električno napetost predmeta proti »zemlji«. Izmerjena elektrostatična napetost je lahko nekaj 1.000 V pozitivne ali negativne polaritete.
Elektron Knez d.o.o.
Savinjska cesta 43, 3310 Žalec
Tel: 03 713 18 50, Gsm: 031 626 559
Elektrostatično občutljive elektronske komponente (2)
