Splošno pravilo pravi: bolje je preprečiti kot zdraviti! Iz izkušenj in prakse velja: bolje je na začetku urediti, da ostanejo površine čiste – kot kasneje iskati rešitve, kako jih očistiti!
Elektrostatika in čiščenje površin
Vedno več modernih visokotehnoloških izdelkov zahteva med izdelovanjem posebno »čiste« pogoje okolja z obvladovanjem čistoče. Čistoča in elektrostatika sta si velika nasprotnika!
Zakaj čistiti?
Poglejmo si nekaj primerov:
- Zahteve po lepih, pobarvanih, svetlečih površinah brez lepotnih napak, pik in »kraterjev« so večje in večje.
- Moderni avtomobilski žarometi imajo prosojno sprednjo stran narejeno tako, da se na notranji strani z lahkoto opazi vsak prašen delec.
- Notranjost avtomobilskih luči ima zaradi funkcije dobre refleksije zrcalno površino, ki mora biti čista, homogena in brez napak, ki nastanejo zaradi nečistoč na površini pred kovinskim naparevanjem.
- LCD prikazovalniki, upravljalna enota na dotik, površine signalnih lučk in monitorji naj bodo v svoji strukturi brez vključenih prašnih delcev, ki motijo estetiko in funkcionalnost.
- Mikromehanika ima sedaj tako ozke tolerance, da lahko njeno delovanje moti ali ustavi že skoraj neviden prašni delec v pogonu motorčka.
- Dobavitelj opreme za prvo vgradnjo mora kupcu dostaviti izdelke brez napak na sijajni lakirani površini. Poleg tega morajo biti dobavljena komponente čiste in brez prahu. Če so polizdelki umazani in prašni, mora kupec vpeljati dodatni tehnološki postopek čiščenja gotovega izdelka.
- Notranjost embalaž tehnološko zahtevnih polizdelkov mora biti čista, da ne »kontaminira« vstavljenih materialov. Ne samo notranjost, tudi zunanjost embalaž mora biti dobro očiščena, preden se izdelki pošljejo v »čisto« sobo.
Nečistoče, prašni delci v zraku in elektrostatika
Nečistoče na površini obdelovancev lahko izvirajo iz tehnoloških postopkov: npr. žaganja, izsekovanja, obrezovanja, brušenja, rezkanja, … .
Površine obdelovancev se lahko »kontaminirajo« iz svoje okolice, npr. :
- Med rokovanjem z obdelovanci in tehnoloških postopki: npr. žaganje, izsekovanje, obrezovanje, brušenje, rezkanje, rokovanjem, sestavljanje, skladiščenje, transport itd..
- Prašnih delci se lahko na predmete nanesejo iz naravnega okolja: cvetni prah, virusi, bakterije, megla, pršeč dež itd..
- Povzročitelj onesnaženja je lahko človek: tobačni dim, lasje, delci kože, izdihan zrak, pepel, karbonski delci, tekstilna vlakna, barvni pigmenti, saje, cementni prah, aerosoli itd..
V volumnu zraka je lahko večje ali manjše število mehanskih delcev, ki se izkažejo kot možnosti neprijetnih nečistoč na površini obdelovancev. Koliko teh delcev lebdi in plava v zraku se najbolje vidi npr. ob stresanju prašne krpe pri ostri enostranski svetlobi.
S prostim, spočitim, mladim očesom povprečno vidimo le tiste prašne delce, ki so večji od 10 µm ali 15 µm (1 mikometer = 1 µm = 1/100 mm). Manjših mehanskih delcev ne vidimo! Zato je nesmiselno čistiti s površine mehanske delce, ki so manjši od 10 µm. To velja le, če so tako majhni delci le mehanski problem!
Elektron Knez d.o.o.
Savinjska cesta 43, 3310 Žalec
Tel: 03 713 18 50, Gsm: 041 626 559