Srečanje gospodarstva in znanosti

Na pobudo predsednika Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Janeza Škrleca, je 16.02.2016 na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport potekalo prvo srečanje znanosti in gospodarstva. Na dogodku je beseda tekla o tem, kaj napraviti, da bo sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo bistveno več, še zlasti z malimi in mikro podjetji.

Na srečanju so sodelovali: dr. Maja Makovec Brenčič, MIZŠ, ministrica, prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo – NIB, prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan – IJS, Janez Škrlec, Predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, mag. Urban Krajcar, MIZŠ, direktorat za znanost, generalni direktor, dr. Tomaž Boh, MIZŠ, državni sekretar, Andrej Ograjenšek, MIZŠ, prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta v Ljubljani. Iz MGRT sta sodelovala mag. Marija Čebular Zajec, mag. Janez Rogelj. Iz gospodarstva so sodelovali: Bojan Črtalič, direktor podjetja FerroČrtalič international, Jasmina Filipič iz podjetja Roto d.o.o.,  Marko Lotrič, direktor Lotrič meroslovje d.o.o., Milan Škapin, DEA Sežana, Ludvik Kavčič, Precisium Kranj, Mojca Andolšek Črtalič, FerroČrtalič international, Valentina Melkič, sekretarka odbora za znanost in tehnologijo pri OZS in dr. Peter Stanovnik Inštitut za ekonomska raziskovanja – IER.

Naslednje srečanje gospodarstva in znanosti  se načrtuje v mesecu maju 2016 na MGRT. Direktorat za znanost na MIZŠ bo o predlogih in pobudah iz srečanja gospodarstva in znanosti seznanil Vlade RS in resorna ministrstva. O pobudah in predlogih koristnih za obrt in podjetništvo bo obravnaval tudi Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ki je najvišje svetovalno telo vlade RS.

Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS

www.ozs.si

Več o članku si preberite v PDF reviji!

Sorodni članki

Zadnji članki

test2

test1 test2 test3

test

test1 test2 test3

Svet mehatronike 49

Ste se kdaj vprašali, kako lahko žuželke potujejo tako daleč izven svojega gnezda in še vedno najdejo pot? Odgovor na to vprašanje ni pomemben le za biologijo, temveč tudi za izdelavo umetne inteligence za majhne avtonomne robote. Raziskovalce TU Delft, ki se ukvarjajo z droni, so navdihnile biološke ugotovitve o tem, kako mravlje vizualno prepoznavajo svoje okolje in ga kombinirajo s štetjem svojih korakov, da se varno vrnejo domov.

Želite biti na tekočem z najnovejšimi novicami?

Radi bi vas slišali! Prosimo, izpolnite svoje podatke in ostali bomo v stiku. Tako preprosto je!