Planiški vetrovnik

Izdelati vetrovnik, v katerem bi lahko sočasno trenirali skakalci in padalci, se je pred dobrim letom zdel nemogoč izziv za slovensko znanost in industrijo.

Modelne raziskave zapletenih aerohidrodinamskih pojavov, kot je »polet« skakalca, imajo še vedno značilno prednost pred numeričnim modeliranjem. Prav to nas je vodilo k modelni študiji na fizičnem modelu ob upoštevanju aero-hidro dinamske podobnosti med modelom in izvedbo vetrovnika. Modelne raziskave, ki temeljijo na analizi tokovnih struktur omogočajo študij interakcij med gibajočimi se telesi in tokom fluida. Razvili smo vizualizacijsko metodo spremljanja kinematike zračnega toka, ki je namenjena analizi tokovnih razmer v vetrovniku pri obtekanju teles. Ekspertni sistem je sestavljen iz generatorja sledila, ki je v zračni tok vetrovnika vnešen pred telesom, na način, ki omogoča vizualizacijo tokovnega polja ob telesu in za njim. Zaporedje časovnih posnetkov smo analizirali s programsko opremo ADM – flow, ki omogoča analizo hitrostnega polja zračnega toka, stopnje turbulence in disipacije kinetične energije v toku.

Prof. dr. Brane Širok je profesor na področju energetskega strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Doktoriral je iz področja eksperimentalnega modeliranja – kaotična dinamika. Z raziskovalnim delom je pričel v Turboinštitutu Ljubljana, kjer se je ukvarjal z razvojem turbinskih strojev in eksperimentalnimi raziskavami na področju energetskega strojništva. Danes pa je zaposlen na Fakulteti za strojništvo, kjer poleg opravljanja dekanske funkcije vodi Laboratorij za vodne in turbinske stroje. Je soavtor več kot 150 izvirnih znanstvenih člankov in 14 podeljenih patentov. Z domačo in tujo industrijo sodeluje pri reševanju konkretnih inženirskih problemov.

www.fs.uni-lj.si

Več o članku si preberite v PDF reviji!

Sorodni članki

Zadnji članki

Svet mehatronike 49

Ste se kdaj vprašali, kako lahko žuželke potujejo tako daleč izven svojega gnezda in še vedno najdejo pot? Odgovor na to vprašanje ni pomemben le za biologijo, temveč tudi za izdelavo umetne inteligence za majhne avtonomne robote. Raziskovalce TU Delft, ki se ukvarjajo z droni, so navdihnile biološke ugotovitve o tem, kako mravlje vizualno prepoznavajo svoje okolje in ga kombinirajo s štetjem svojih korakov, da se varno vrnejo domov.

Novi senzor sile in navora SensONE T80

Novi senzor sile in navora SensONE T80 ima vgrajeno pritrdilno prirobnico optimizira kobote za težke tovore.

SCHUNK CoLab – kjer je mogoče v realnih pogojih potrditi nove pristope avtomatizacije

Zaupajte dolgoletnim izkušnjam MB-NAKLO in preizkusite svojo aplikacijo v CoLab SCHUNK!

Želite biti na tekočem z najnovejšimi novicami?

Radi bi vas slišali! Prosimo, izpolnite svoje podatke in ostali bomo v stiku. Tako preprosto je!

Politika zasebnosti

Spoštujemo vašo zasebnost in se zavezujemo, da bomo osebne podatke, pridobljene prek spletnega informacijskega sistema, skrbno varovali in jih brez vaše privolitve ne bomo posredoval tretji osebi oziroma jih uporabili v druge namene. Ker obstajajo v spletnem informacijskem sistemu določene povezave na druge, zunanje spletne strani, ki niso vezane na nas, ne prevzemamo nobene odgovornosti za zaščito podatkov na teh spletnih straneh.

Hkrati se zavezujemo, da bomo po svojih najboljših možnih močeh varovali podatke in zasebnost obiskovalcev spletne strani .

Da bi preprečili nepooblaščen dostop do pridobljenih podatkov ali njihovo razkritje, ohranili natančnost osebnih podatkov in zagotovili njihovo ustrezno uporabo, uporabljamo ustrezne tehnične in organizacijske postopke za zavarovanje podatkov, ki jih zbiramo.

Več: https://svet-me.si/politika-zasebnosti/