Včasih je bilo načrtovanje elektronike skoraj izključno domena elektro inženirjev, načrtovanje ohišij in mehanskih delov naprav pa domena strojnih inženirjev oz. konstruktorjev.
Napredek računalniških orodij in tehnologije je sicer prinesel nova načrtovalska orodja in možnosti, kot je razvoj in miniaturizacija tehnologije tiskanih vezij (ang. Printed Circuit Board – PCB), uporaba površinsko nameščenih elektronskih komponent (ang. Surface Mount Technology – SMT) in mehansko konstruiranje na 3D nivoju. Razvoj na tem področju je med drugim narekoval razmah potrošniške elektronike, pri čemer so naprave postajale vedno manjše in elektronsko bogate, mehanski deli pa oblikovno in produkcijsko bolj zahtevni. Kljub napredku so načrtovalska orodja in procesi ostali medsebojno ločeni in omejeni na svojo stroko. Rigidni sistemi velikih korporacij so to do neke mere celo spodbujali.
