Čeprav je bionika pri nas še precej v povojih in se je izobraževanje bodočih inženirjev bionike šele začelo, je veliko pokazateljev, da bo poklic tovrstnega inženirja izjemno zanimiv in dobro zaposljiv. Potrebovala ga bo industrija, še zlasti v okviru Industrije 5.0, nadalje sodobna medicina s podpornim tehnološkim svetom, vse od dinamičnih vsadkov (IMD-jev) naprej, do razvoja in proizvodnje bionskih ročnih in nožnih protez, tiskanja umetnih organov, ter do sofisticiranih eksosistemov.
Inženirji bionike bodo svojo zaposlitev lahko našli tudi na področju energetike, pametnih tekstilij za avtomobilsko, vojaško in vesoljsko industrijo, ter na številnih drugih področjih.
Bionika je interdisciplinarna veda
Bionika je veda, ki posnema naravo in išče rešitve v gradnji sistemov in naprav, ki so najbolj podobni rešitvam, ki nam jih ponuja narava. Posnemanje narave na način, ki ga poznamo pod pojmom bionika, se je začelo, ko so znanstveni laboratoriji začeli sistematično spremljati konstrukcijske rešitve narave in jih uvajati v tehnične procese. Danes poznamo teoretično, tehnično oziroma tehnološko in biološko bioniko. Strokovnjaki bionike bodo v prihodnosti iskani predvsem zato, ker bodo združevali znanja iz biologije, elektronike in številnih drugih tehničnih ved. Eden od pomembnih ciljev bionike je izdelati čim več po uporabi razgradljivih izdelkov, ki bi se vrnili nazaj v naravni proces kroženja snovi. V teh procesih pa bi se naj privarčevalo tudi pri potrošnji energije in ohranjanju naravnega okolja. 
Številni se bodo ob prispevku mogoče vprašali, zakaj bionika ni že danes bolj prisotna? Vzrok je lahko v tem, da se tehnika razvija predvsem zase in strokovnjaki različnih tehničnih ved največkrat niso pomislili, da bi se lahko zgledovali po naravi. 
Bionika je interdisciplinarna veda, ki se sistematično ukvarja s tehnično uporabo konstrukcij in procesov po zgledu narave ter biologijo povezuje z različnimi področji tehnike, matematike, fizike, elektronike, mehatronike, biomehatronike, arhitekture in ekonomije. Za celovitejšo dojemanje bionike je treba poudariti, da se ta veda ukvarja tudi z inteligentno protetiko in vsadki ter drugimi za človeštvo pomembnimi področji.
Izobraževanje bo moralo slediti predvsem potrebam industrije, gospodarstva, medicine in drugih področji
Trenutno za poklic inženirja bionike izobražujejo na višji in visoki strokovni šoli na Ptuju. Pričakovati je, da se bo izobraževanje kmalu razširilo po celotni vertikali. Se pa že danes pojavljajo pobude, da bi se v Sloveniji ustanovil tehnološki center za različna področja bionike. Inženirji bionike si bodo morali pridobiti uporabna znanja na področjih inteligentne protetike, mikrofluidnih sistemov, področju biosenzorjev, bionanosenzorjev, MEMS, BioMEMS, NEMS, MOEMS in drugih tehnologij, še zlasti pa na področju novih pametnih materialov in nanotehnologije. Med pomembne tehnologije štejemo tudi laboratorije in reaktorje na čipu in celo organe na čipu, predvsem za učinkovito medicinsko diagnostiko, za potrebe farmacije in za posebne aplikacije v avtomobilski industriji in drugih področjih. Potrebe na področju bionike smo tudi mi identificirali že pred leti v okviru organizacije strokovnih dogodkov – nanotehnoloških dnevov. Te dogodke smo več kot 10 let organizirali v okviru OZS v povezavi s fakultetami in razvojno-raziskovalnimi inštituti. Skozi strokovne dogodke smo oblikovali povezljivost bionike z biomimetiko, nanotehnologijo, pametnimi materiali, energetiko, medicino in industrijo. Pomen razvoja bionike in izobraževanja na tem področju pa so nam potrdili tudi dogodki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v okviru tako imenovanega »Stičišča znanosti in gospodarstva«. Slovenija si torej mora pravočasno izobrazit potreben in zaposljiv kader, diplomanti pa si v času študija morajo pridobiti potrebne kompetence in naravnanost v svet inovacij in implementacij le teh v industrijo in gospodarstvo.
www.ozs.si
