Raziskovalno sodelovanje med Boschem in Bayerjem ustvarja digitalne kmetije.
Stuttgart in Monheim, Nemčija – Ker število svetovnega prebivalstva raste, se količina razpoložljivih kmetijskih zemljišč na prebivalca zmanjšuje. Glede na napovedi Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) bodo morali kmetje do leta 2050 trajnostno ustvariti okoli 50 odstotkov več pridelka, da bi nahranili svetovno prebivalstvo. Da bi ta enačba delovala v prihodnosti, bo kmetijstvo zahtevalo varstvo pridelkov in tehnične inovacije. Oboje pa bo moralo biti čim bolj okolju prijazno.
Raziskovalno sodelovanje med Boschem in Bayerjem ustvarja digitalne kmetije:
- Herbicidi se uporabljajo le tam, kjer je to res potrebno.
- Kmetje lahko z novo tehnologijo učinkoviteje škropijo s pesticidi.
- Dr. Markus Heyn, član upravnega odpora družbe Bosch: »Pametno škropljenje trajnostno odpravlja plevel s polj. To varuje pridelek in okolje.«
- Tobias Menne, vodja digitalnega kmetovanja pri družbi Bayer: »Skupaj želimo združiti različne tehnologije in strokovno znanje ter tako prodreti na nova področja.«
Družbi Bosch in Bayer sta združili moči, da bi to uresničili. V okviru triletnega raziskovalnega partnerstva bosta podjetji razvili pametno tehnologijo škropljenja z učinkovitejšo rabo pesticidov. »Pametno škropljenje trajnostno odpravi plevel s polj. To varuje pridelek in okolje,« je dejal dr. Markus Heyn, član upravnega odbora družbe Bosch. Raziskovalni koncept bo predstavljen na letošnjem kmetijskem sejmu v Hannovru.
Škropljenje in varčevanje
Na poljih pridelki, kot sta koruza in pšenica, s plevelom tekmujejo za vodo, hranilne snovi in mesto na soncu. Rezultat: revnejši pridelek. Da bi se učinkovito spopadli s temi nadležnimi rastlinami, je uporaba herbicidov v ogromnih količinah običajno edina rešitev, čeprav plevel ne raste vedno enakomerno po vsem polju. Rezultat tega je, da sta tudi pridelek in obdelovalna zemlja poškropljena s pesticidi – in to lahko škoduje okolju. »Skupaj z družbo Bosch želimo združiti različne tehnologije in tako prodreti na nova področja. Naš cilj je, da bi se herbicidi uporabljali le tam, kjer so res potrebni,« je dejal Tobias Menne, vodja digitalnega kmetovanja pri družbi Bayer. Zlasti v zgodnji fazi rasti je plevel težko prepoznati. S pomočjo senzorjev kamer je nova pametna tehnologija škropljenja sposobna razlikovati med pridelkom in plevelom, pri tem pa uporablja posebno tehnologijo nanosa, s katero napade plevel s pesticidi in tako zmanjša vpliv na okolje. »S pametnim škropljenjem na polja prinašamo več inteligence,« je dejal dr. Johannes-Jörg Rüger, vodja Boschevega oddelka za gospodarska in terenska vozila. Ta sistem se od prejšnjih sistemov na trgu razlikuje po tem, da stari sistemi zagotavljajo le »zaznavanje zelene barve«, ne morejo pa razlikovati med pridelkom in plevelom.
X označuje mesto
Kako deluje? Preden se kmetje zapeljejo na svoja polja, jim digitalni »vodja polja« pomaga oceniti razmere na polju in priporoči najboljši čas za odpravo plevela. V enem koraku, ko škropilnica prečka polje, je plevel natančno prepoznan in v enem postopku poškropljen s pesticidom. Več kamer, razporejenih po celotni širini škropilnice, posname zaporedne serije slik, ki prepoznajo različne vrste plevela in omogočajo določitev optimalne obdelave. Medtem ko škropilnica prečka polje, poškropi herbicid v potrebni količini in mešanici z ustreznimi parametri nanosa. Sistem tako ciljno napade ustrezen plevel, predeli brez plevela pa ostanejo nedotaknjeni. Vse to se zgodi s svetlobno hitrostjo, v milisekundah.
»Pametno škropljenje je ‘kvantni preskok’ v boju proti plevelu,« je dejal Björn Kiepe, vodja agronomije na oddelku digitalnega kmetovanja družbe Bayer. »Sodobno tehnologijo za prepoznavanje plevela združujemo z uporabo različnih aktivnih snovi, kot to zahteva situacija. Ta postopek je zelo natančen in vključuje prostorsko ločljivost manj kot en meter. To bo kmetom še bolj olajšalo izvajanje trajnostne zaščite pridelka.« Najpomembneje pa je, da sistem upošteva predhodne obdelave, interakcijo med različnimi aktivnimi snovmi in najboljšo možno stopnjo učinkovitosti uporabljenih herbicidov ter tako prepreči, da bi plevel postal odporen.
Ključna področja v Boschevi raziskavi so visoko učinkovita senzorska tehnologija, postopki pametne analize in sistem selektivnega škropljenja. Družba Bayer v svojem partnerstvu z Boschem uporablja izkušnje, ki jih je pridobila na področju geografskih informacijskih sistemov (GIS) – vključno z razvojem algoritmov kot osnove za sprejemanje kmetijskih odločitev – integrirane zaščite pridelka, tehnologije formule in tehnologije aplikacije.
