Tudi druga konferenca IKTEM, ki je letos potekala 30. in 31. maja na Rogli, je bila po mnenju udeležencev, sponzorjev in organizatorjev in v splošno zadovoljstvo vseh točka srečanja, stičišče industrije, distribucije in uporabnikov. Letošnje teme so obravnavale metrologijo, 3D tisk in brezžične komunikacijske tehnologije, rdeča nit in središče vrtenja celotne konference pa je bil IoT, torej internet stvari.
Na otvoritvenem predavanju konference je profesor dr. Janez Bešter predstavil trende v IKT in tudi širše, ko se z napredkom v tehnologijah vse hitreje spreminjajo tudi razmere na trgu. Če hočemo obdržati ali celo pridobiti tržni delež, moramo spremljati trende v tehnologiji, se nenehno izobraževati in biti inovativni. Opisal je Industrijo 4.0, ki zajema IoT, kibernetsko-fizične sisteme, računalništvo v oblaku ter kognitivne sisteme za zagotavljanje večje povezljivosti, zbiranja obsežnih zbirk informacij, asistence uporabnikom in samoodločanja kibernetsko-fizičnih sistemov. Industrija 4.0 pa že oblikuje zametke Družbe 5.0, ki bo usmerjena predvsem v posameznega človeka in izboljšanje kvalitete življenja. Tehnologiji, ki bosta poganjali Družbo 5.0 sta IoT in umetna inteligenca. Senzorji, povezani na IoT, bodo zbirali ogromne količine podatkov, ki jih bo umetna inteligenca v oblaku obdelala ter obogatene obdelane informacije poslala nazaj v različnih uporabnih formatih z veliko dodano vrednostjo. Izzivov je pred nami več kot dovolj, zato je pomembno, da obe poti, obe preobrazbi v Industrijo 4.0 in Družbo 5.0 potekata vzporedno in ustvarjata neko sodobno miselnost, nekakšno »digitalno kulturo«. Z razvojem in pametnim izkoriščanjem novih poslovnih modelov in procesov, ki jih digitalizacija omogoča, pa bo doseženo tudi zadovoljstvo ljudi. Profesor Bešter je med predavanjem opisal tudi arhitekturo IKT ter pametnih energetskih omrežij.
Po uvodnem predavanju je Damjan Šavko iz podjetja 3-port predstavil njihove proizvodne rešitve za Industrijo 4.0, osnovane na IoT platformi SMIP. Zaradi vse cenejših gradnikov IoT omrežij je posledično tudi implementacija Industrije 4.0 v proizvodne procese cenejša in enostavnejša kot kdajkoli prej. S premišljeno implementacijo pa lahko ceno še znižamo, če že na začetku razmislimo o tem, kateri podatki nas najbolj zanimajo, in za začetek zajemamo in obdelujemo le-te in jih v določeni uporabni obliki posredujemo naprej uporabniku. Zajamemo tudi tako imenovane temne podatke, ki so nam sicer že na voljo, a jih ne beležimo ali obdelujemo. V prihodnosti lahko po potrebi povečamo količino podatkov in s tem povečamo sposobnost napovedovanja (predikcije) ter optimizacijo strojev in procesov. Podjetje 3-port ponuja tudi programsko rešitev za integracijo z drugimi informacijskimi sistemi, imenovano Data API, ki omogoča komunikacijo z vsemi napravami, povezanimi v SMIP omrežje. Njihova platforma SMIP (»Smart Information Platform«) je edinstvena rešitev za izgradnjo naprednih rešitev za potrebe komunikacije med napravami, vizualizacijo podatkov ter obveščanje. Bistvena prednost rešitve je možnost hitre izgradnje IoT aplikacij za raznovrstne namene; za monitoring strojev in procesov, pridobivanje podatkov senzorjev na daljavo ter tudi aplikacij, ki omogočajo povsem nove poslovne procese za proizvajalce raznovrstnih naprav. Ti lahko s SMIP-om svojim produktom dodajo »inteligenco« in povečajo svojo konkurenčno prednost skozi nove inovativne poslovne modele.
Podjetje Rutronik je na konferenco povabilo strokovnjaka iz podjetja Nordic, ki je brez dvoma na globalnem nivoju med vodilnimi proizvajalci vseh vrst rešitev za brezžično komunikacijo. V duhu IoT tehnologij je predstavil njihove najnovejše »Bluetooth Low Energy« čipe ter usmeritev podjetja v prihodnosti, saj imajo vodilen položaj na trgu brezžičnih rešitev z izjemno nizko porabo energije (ultra low power). Poudarek je bil na izdelku z oznako NRF9160, ki je kompakten, visoko integriran sistem v čipu SoIC, ki poleg procesorja ARM Cortex-M33 vsebuje tudi GPS sprejemnik in LTE modem, ki podpira protokol LTE-M in tudi NB-IoT, s SIM ali eSIM avtentikacijo pri mobilnem operaterju kjerkoli po svetu, in ki omogoča uporabo najnovejše tehnologije LTE z nizko porabo energije in napredne rešitve obdelave in varnosti. Omenjena tehnologija z nizko porabo energije je dostopna in enostavna za uporabo za široko paleto modelov IoT v omrežjih ponudnikov mobilne telefonije (CIoT), integrirani modem pa podpira tako LTE-M kot NB-IoT in lahko deluje globalno, s čimer pa seveda odpravlja potrebo po regionalnih različicah. Podprte so vse funkcije za varčevanje z energijo, vključno z eDRX in PSM, popolna je tudi podpora IPv4/IPv6 ter ponuja visoko raven varnosti (TCP/TLS) in hitrosti prenosa. Vgrajeno programsko opremo (FW) tega modema je mogoče nadgraditi prek varnih, šifriranih posodobitev vgrajene programske opreme (FOTA).
Po krajšem premoru, ki ga je večina udeležencev izkoristila za izmenjavo mnenj, izkušenj in usklajevanje razumevanja predstavljenih informacij, seveda ob prigrizkih in napitkih, ki so bili vedno na razpolago, je konferenco nadaljeval Luka Mali, vodja laboratorija MakerLab na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, s predavanjem, ki je bilo globoko (in še vedno!) v duhu IoT.
Internet stvari se počasi širi in dobiva svojo podobo, ima vse večjo uporabno vrednost, »stvari« so z vsakim trenutkom pametnejše, bolj zmogljive in dobivajo tudi možnost lastnega razvoja, učenja in pravico odločanja na podlagi izkušenj iz preteklosti. Dokler je okrog nas vse polno možnosti povezovanja s svetovnim spletom, nas priključitev teh majhnih »stvari« v svetovni splet seveda ne skrbi, saj je možnosti res veliko. Ko pa nekje v čudoviti dolinici ob vznožju dvatisočaka izginejo vse sodobne možnosti kabelskega in brezžičnega povezovanja na internet, postane naš senzor sirota, nikomur dostopna, nikomur v napoto, vendar ga tudi nihče ne pogreša. Povezljivost je danes prav tako potrebna kot reka, ki ljudem daje hrano, vodo, napaja njihove črede, namaka polja in omogoča plovbo, transport tovorov in potovanja v širni svet. Vendar tudi za geografsko popolnoma izolirane točke obstaja že kar nekaj rešitev, ki lahko našo »stvar« povežejo z »reko«, predvsem pa je veliko pričakovanj v zvezi z rešitvami, ki jih vse pogosteje srečujemo v obliki kratic NB-IoT, Cat-M1, Sigfox, Weightless … Kaj ponuja vsaka posamezna rešitev, kakšne so prednosti in slabosti vsake od njih, komu so namenjene, katero izbrati v posameznih primerih, ob različnih zahtevah?
Različne tehnologije in konfiguracije IoT omrežij imajo različne zahteve in omejitve, zato je pomembno raziskati, katera izmed številnih tehnologij, ki ponujajo povezavo na večje razdalje, bi bila v načrtovani aplikaciji najustreznejša. NB-IoT, Cat-M1, Sigfox so le nekatere izmed najbolj znanih tehnologij dolgega dosega. Luka Mali je povzel prednosti in pomanjkljivosti posameznih tehnologij glede na aplikacijo.
Visoko zmogljivi analizatorji signalov in spektralni analizatorji so neprecenljivi pri razvoju IoT aplikacij in nujno orodje inženirjem pri izpolnjevanju najzahtevnejših nalog s tega področja. Njihova široka pasovna širina in sposobnost najrazličnejših analiz zajetih signalov omogoča karakterizacijo širokopasovnih komponent in komunikacijskih sistemov. Najsodobnejši »multitouch« zaslon s podporo za geste zagotavlja enostavno upravljanje in intuitivno delovanje. Na kakšne izzive lahko naletimo pri razvoju brezžičnih IoT aplikacij in kako si pri njihovem reševanju lahko pomagamo z vrhunsko merilno opremo?
Odgovore na podobna vprašanja in niz izzivov v zvezi z brezžičnimi komunikacijami je pripravil gospod Arno Holl iz podjetja Rohde & Schwarz, ki je eden od vidnejših ponudnikov vrhunske merilne opreme in z najširšim portfeljem metroloških rešitev. Udeležencem konference je prikazal ponudbo in nabor naprav za testiranje naprav za IoT omrežja. Predstavil je različne brezžične IoT tehnologije in naprave ter pomembnost izvajanja meritev za zagotavljanje optimalne zmogljivosti in čim daljše delovanje baterij v IoT modulih. Če je že od vsega začetka razvoja IoT naprave sistemsko zagotovljeno izvajanje vseh potrebnih meritev, je v vseh fazah razvoja zagotovljena kontinuirana združljivost z veljavnimi standardi in predpisi, s čimer preprečimo visoke stroške ponovnega razvoja in usklajevanje z zahtevami standardov. Podjetje Rohde & Schwarz ponuja vrhunske rešitve za merjenja baterijske dobe, dometa in varnosti vseh večjih brezžičnih tehnologij, kot so LTE-M, NB-IoT, LoRaWAN in Sigfox. V drugem delu predavanja je g. Holl predstavil analizator spektra brezžičnih IoT naprav, opisal njegovo delovanje in demonstriral uporabo. Prikazal je tudi praktičen rezultat meritev jakosti LoRaWAN omrežja v obsegu več kilometrov, ki so bile dejansko izvedene v Nemčiji.
Po končanem predavanju je pred kosilom sledilo težko pričakovano žrebanje, ki je nadomestilo tekmo v poletnem sankanju, ki je žal odpadla zaradi slabega vremena. Nagrado za žrebanje je sponzoriral organizator konference IKTEM podjetje AX elektronika. Izžrebali smo dva srečneža, ki sta prejela lepo nagrado: bon za vikend paket za dve osebi v hotelu Rogla. Žrebanje je bilo javno in pošteno, vsi udeleženci pa so imeli pri žrebanju enake možnosti.
Koliko (pre)kratek je lahko odmor za kosilo, vam lahko povejo udeleženci, sponzorji, predavatelji in organizatorji letošnje konference IKTEM na Rogli! Verjamem, da so se mnogi tako globoko spustili v strokovne debate, da so pri tem kar pozabili na hrano …
Po kosilu je Andrej Drozg iz podjetja ADD PROS predstavil modularni platformi National Instruments PXI in STS, ki omogočata pametnejše, hitrejše in fleksibilnejše testiranje kompleksnih elektronskih naprav z visoko stopnjo integracije. Platformi pokrivata širok spekter naprav in tehnologij, med drugim brezžične/radijske, vključno z 5G, analogne ali mešane signale, optoelektroniko, senzorje in mikroelektromehanične sisteme. PXI je edina platforma, ki omogoča uporabo iste merilne opreme tako v laboratoriju za testiranje skladnosti in delovanja kot tudi na proizvodni liniji. Uporaba iste platforme prihrani čas in denar, saj lahko obdržimo iste IP naslove, pri tem pa uporabljamo skupna orodja za razvoj in razhroščevanje. Z menjanjem platforme bi v meritev lahko vnesli dodatne neznanke. Prednost merilnih instrumentov National Instruments (NI) je njihova modularnost, saj imamo na voljo natanko tiste instrumente, ki jih potrebujemo. Platforma PXI je namenjena testiranju velikih količin MEMS, senzorjev in RF močnostnih ojačevalnikov, za integrirane pasivne, IoT in analogne naprave pa poskrbi platforma STS. Poleg merilnih naprav NI z izvrstno programsko opremo podjetje ADD PROS nudi razvoj aplikacij tudi s programsko in strojno opremo ostalih vrhunskih svetovnih proizvajalcev, poleg tega pa še širok nabor uporabniških storitev, kot so izobraževanje, tehnična podpora in servisiranje. Brez dvoma pa brez merilnih naprav in sistematskega izvajanja meritev ne moremo pričakovati hitrega razvoja tržno uspešnega izdelka.
V naslednjem predavanju sta predstavnika podjetja CGS, Andrej Suhadolc in David Fister, predstavila produkte in storitve, ki jih ponuja podjetje CGS. Najbolj opazna je bila linija barvnih 3D tiskalnikov HP Jet Fusion 3D. Tehnologija Jet Fusion, ki se je poslužujejo, predstavlja izjemen korak naprej v tehnologiji 3D tiskanja. Tiskalnik na platformo nanaša izjemno tanke plasti prahu čez celotno delovno območje, kjer naj bi bil tiskani objekt, pa tiskalne glave dodajo talilno sredstvo, ki bo v stiku z lučmi stalilo prah. Na robu tiskanega objekta sredstvo za izboljševanje natančnosti poskrbi za natančne robove. Tako se nanašajo plasti v debelini 80 μm. Po končanem postopku nam ostane posoda, polna prahu, v katerem se nahajajo natisnjeni objekti. Prah, ki ni bil raztaljen, lahko ponovno uporabimo. Proces poteka v izolirani atmosferi, zato nima vpliva na okoliško atmosfero in je primeren tudi za pisarniško okolje. CGS ponuja širok port-felj 3D tiskalnikov za aplikacije na različnih področjih. Osnovni modeli z oznakami 3X0/5X0 so namenjeni hitri izdelavi prototipov, 4200 in 5200 manjši serijski proizvodnji, 5210 in 5210 PRO pa večjim proizvodnim serijam. Z višanjem razreda se višata tudi hitrost izdelave in seveda tudi cena. Podjetje je na konferenco pripeljalo tudi enega izmed osnovnih modelov tiskalnikov, tako da smo si ta tehnološki biser lahko ogledali čisto od blizu.
Pred zadnjim odmorom je spregovoril še predstavnik podjetja Analog Devices. Predstavil je nabor rešitev za uporabo v Sub GHz IoT aplikacijah, ki jih podjetje trenutno ponuja, osnovanih na RapidNet protokolu. Prednost Sub GHz pasu je boljša penetracija radijskih valov med ovirami in tako večja zanesljivost. RapidNet protokol zadošča tako komercialnim kot industrijskim aplikacijam, za katere so zanesljivost, robustnost, razširljivost in dolga baterijska doba kritično pomembne. Prednosti protokola so velik doseg in relativno velik prenos informacij, posebno v smeri proti končnim vozliščem. Tisočerim končnim vozliščem lahko v eni uri dostavi več kB podatkov. Ima tudi zelo majhno latenco. Končna vozlišča lahko pošljejo pomembna opozorila v nekaj sekundah. Možne so različne topologije (zvezda/drevo, s pomočjo repeaterjev/redundantne). Podjetje ponuja različne osnovne razvojne komplete, pa tudi prilagojene rešitve za večja naročila Sub GHz modulov.
Po odmoru so sledili primeri dobre prakse. Sklop sta pričela sodelavca s FERI Univerze v Mariboru. Najprej sta predstavila laboratorij za digitalno procesiranje signalov in na kratko njihova področja raziskovanja, med katerimi je tudi IoT. Študenti v laboratoriju za digitalno procesiranje signalov razvijajo lastno IETK platformo, saj jim to omogoča modularnost, podporo različnih IoT protokolov, ogrodij za vizualizacijo in učenje iz podatkov, ker uporablja odprtokodne rešitve in jo lahko uporabijo kot učno platformo. Platforma je sestavljena iz storitve v oblaku, IoT omrežja ter uporabniškega vmesnika, vse skupaj pa povezuje široko uporabljen IoT protokol MQTT. Deluje tako, da MQTT posrednik razpošilja podatke do tistih klientov, ki so na določeno temo prijavljeni. Platforma je uporabna kot učni projekt za študente, na področjih vizualizacije podatkov, razvoja mobilnih aplikacij, umetne inteligence ter razvoja, nadgradnje in testiranja omrežij.
Naslednje predavanje iz primerov dobre prakse je vodil Matej Veber z ekipo dijakov, ki je sodelovala na tekmovanju RoboCup s svojim 3D natisnjenim robotom. Ekipa je na tekmovanju RoboCup sodelovala v kategoriji RoboCupRescue, katere cilj je ustvariti čim boljše robote za iskalne in reševalne aplikacije. Roboti svojo sposobnost demonstrirajo na različnih poligonih, kjer morajo premagati velik nabor zahtevnih terenov, poleg tega pa morajo prepoznati različne znake za nevarnost. Upravlja jih človek, ki ima vpogled v okolico robota le preko vgrajenih kamer. Kljub konkurenci, ki je bila veliko bolje financirana, so se uvrstili visoko, na RoboCupu 2019 pa ciljajo v sam vrh. Po predavanju prof. Vebra so se predstavili še sami člani skupine. Vsak je bil odgovoren za nekaj aspektov robota: računalniški vid, programiranje, elektroniko, CAD, 3D tiskanje, logistiko. Fantje so s seboj tudi prinesli robota in ga ponudili na ogled.
Zadnje predavanje iz dobre prakse je vodil Žiga Lausegger, profesor fizike na Šolskem centru Kranj. Predstavljal je alternativne odprtokodne programe, ki predstavljajo brezplačno alternativo lastniškim programom, ki imajo pogosto drage in časovno omejene licence, vključno z operacijskim sistemom Linux, ki zadnja leta močno pridobiva na popularnosti in funkcionalnosti. Ena izmed bolj zastrašujočih izbir pri Linuxu je izbira ene izmed stotin distribucij, ki gradijo druga na drugi in ponujajo različne uporabniške izkušnje. Profesor je predlagal izbiro stabilne izdaje distribucije Debian, saj je znana po svoji stabilnosti ter podprtosti s strani razvojne skupnosti in ima kot ena izmed prvih distribucij že dolgo uspešno zgodovino od leta 1993. Predstavil je delovni proces v odprtokodnem programu KiCAD, v katerem njegovi učenci izdelujejo razvojne ploščice z NXP mikrokontrolerjem LPC4088 z ARM procesorjem. Vsebuje program za izgradnjo in simulacijo vezja Spice, vpogled v 3D strukturo ter izvoz kosovnice in tehniške dokumentacije. Ohišje za načrtovano razvojno ploščico so oblikovali s programom FreeCAD. Pri programiranju mikrokontrolerjev dijaki ne uporabljajo knjižnic in IDE-ja, temveč kodo sestavijo sami v zbirniku, saj takšen način prinaša boljše razumevanje delovanja programske kode na strojni opremi mikrokontrolerja, ker so tako bližje strojnemu nivoju.
Po zadnjem predavanju tega dne je sledila večerja z degustacijo piva, na kateri so se ob okusni hrani in različnih vrstah odličnega piva v pogovorih med druženjem nadaljevale teme s predavanj, temu se pač ni bilo mogoče izogniti! Po večerji je sledil zabaven večer pikada ob pivu. Zabavni večer se je zavlekel kar globoko v noč, ko nas je kombinacija dolgega dneva, pozne ure in blagodejnega učinka piva počasi pregnala v postelje.
2. dan
Drugi dan je bil popolnoma v duhu delavnic, kjer so nekatera izmed podjetij, ki so svoje novosti, najnaprednejše rešitve in tehnologije že prejšnji dan predstavila na predavanjih, izvedla praktične demonstracije. Prikazali so, kako lahko nek uporabnik, lahko tudi popoln začetnik, s pomočjo predlaganih (največkrat celo brezplačnih) orodij začne obvladovati omrežja senzorjev in jih na različne načine poveže s strežnikom ali v oblak. Predstavili so prednosti rešitev, ki jih predstavljajo, in pojasnili, zakaj so njihove rešitve boljše in kakšno prednost prinašajo izdelkom, v katere so vgrajene. Katere podatke prenašati, kako jih obvladovati, obdelati in pripraviti za objavo? Vprašajte me, česa ni bilo. Odgovor: »Ni, da ni!« Samo radovednost, želja po znanju in iskanje izgubljenega koščka sestavljanke poraja vprašanja, tista prava vprašanja, in pri takšni zasedbi strokovnjakov, ki so se zbrali na enem mestu, ni nobeno vprašanje ostalo brez odgovora. In če že govorimo o vrhunskih strokovnjakih: večina udeležencev konference IKTEM na svojem področju dosega, največkrat pa močno presega pričakovane rezultate, je vir inovacij, en člen v verigi ali pogonsko kolo ogromnega razvojnega stroja, v ekipi z ljudmi, ki vedno znova presenečajo s svežimi idejami. Mislite, da je vaš »izziv« nerešljiv? Vprašajte soseda, prav tega, ki na konferenci sedi poleg vas! Neverjetno je, kako hitro se med toliko različnimi ljudmi najdejo »primeri dobre prakse«, ko nekdo vsakodnevno rutinsko rešuje podobne primere, kot je vaš (nerešljiv!), povsem pa se mu ustavi v situaciji, za katero vi poznate vsaj nekaj rešitev! To je druga, neuradna plat konference, ki je lahko marsikomu enako pomembna in ki prav tako pomeni paket zgoščenih informacij, semena z ogromnim potencialom, ki lahko zraste v nekaj mogočnega!
Prva delavnica je bila demonstracija Mesh kita DC9021B na RapidNet osnovi, v mrežasti topologiji, pripravilo pa jo je podjetje Arrow. Med udeležence predavanja so razdelili predstavitvene končne vozliščne module, ki so ob vklopu samodejno poiskali najbližja dostopna vozlišča in se povezali z njimi. Ko je omrežje vzpostavljeno, glavno vozlišče ostalim vozliščem dodeli imena in urnik oddajanja, ta pa podatke posredujejo svojim najbližjim sosedom. Če katero od vozlišč zamudi svoj čas oddajanja, bo glavno vozlišče uporabniku javilo napako. Če se vozlišča premikajo v prostoru (mobilne aplikacije), se povezave med njimi dinamično menjajo tako, da je vsako vozlišče vedno povezano s svojim najbližjim sosedom. Kasneje so demonstrirali še mrežasto topologijo, pri kateri se vsako od vozlišč povezuje direktno na glavno vozlišče. Domet takšne topologije je v polmeru 250 m, odvisno od preprek med vozliščema. RapidNet omogoča povezovanje velikega števila vozlišč, saj za prenos podatkov uporablja časovno in frekvenčno sinhronizacijo, tako da je končno število možnih povezav enako produktu časovnih in frekvenčnih pasov. Ponuja tudi variabilno količino prenesenih podatkov ob večjih dogodkih ter redundanten prenos za večjo zanesljivost.
Najbrž lahko tudi 3D tisk izdelkov štejemo med tiste bolj izrazite in otipljive prednosti digitalne revolucije in tehnologijo, ki bo največ pripomogla k »mehkemu« prehodu v Družbo 5.0, saj je prav vse, razen človekove zamisli, v digitalni obliki, končna postaja pa ni arhiv, slika ali datoteka, ampak otipljiv in funkcionalen izdelek, fizično telo, nekaj, kar lahko uporabljate. Ali kot bi to najbrž napovedali v kakšni razvedrilni oddaji: »Malo prej le v vaši glavi, zdaj v rokah vsakega, ki to lahko 3D natisne!« Si predstavljate? Kjerkoli na Zemlji, samo datoteko potrebuje! Vaša ideja je lahko že jutri natisnjena v več milijonih primerkov, ker je briljantna in jo človeštvo potrebuje za svojo prihodnost!
Po odmoru za prigrizek in osvežilno pijačo sta drugo delavnico na temo omenjene tehnologije nadaljevala predstavnika podjetja CGS plus d.o.o., ki sta udeležence seznanila s podrobnimi informacijami o HP-jevih 3D tiskalnikih in programskih orodjih, ki olajšajo oblikovanje tiskalnega načrta. Prvi predstavljen program je Autodesk Netfabb, ki nam pomaga oblikovati model 3D objekta, ki ga želimo natisniti. Ta ima poleg običajnih funkcij programov za 3D modeliranje še avtomatsko zaznavanje in popravke modelov v primeru nepovezanih ploskev, prekrivajočih ploskev in drugih pogostih napak. Ponuja tudi možnost izvotlitve določenih sten modelov, da zmanjšamo toplotno maso modela, saj je pri Jet Fusion tiskanju pomembna čim bolj enakomerna porazdelitev temperature po delovni površini. Program 3D Print Manager pa nam omogoča optimalno porazdelitev tiskanih modelov po delovnem volumnu. Poskrbi za ustrezen minimalen razmak med kosi ter razmerje med volumnom modelov in volumnom nespojenega prahu. Podjetje nudi podporo uporabnikom, vključno z izobraževanjem ter garancijo za menjavo delov ali servis v enem dnevu, za minimalne izgube zaradi izpada.
Tretja delavnica podjetja Nordic je poglobljeno predstavila njihove »Bluetooth Low Energy« izdelke, posebno razvojno orodje nRF91, ki ponuja IoT povezljivost preko LTE-M in NB-IoT, o katerem so teoretično govorili že prvi dan na predavanju. Podjetje Nordic ponuja številne brezplačne programske rešitve za lažje programiranje svojih ploščic. Nekaj smo si jih ogledali tudi na delavnici, kjer so praktično prikazali osnovno nastavitev parametrov delovanja s pomočjo Nordicovih programskih paketov, nato pa še demonstrirali delovanje ploščice nRF91.
Po delavnici je sledila krajša pavza z diskusijo, prigrizki in osvežilnimi pijačami, nato pa so udeleženci sodelovali še v zadnji delavnici drugega dneva, katere tema je bila prav tako IoT. Za to delavnico se je sponzor A1 zelo potrudil in predčasno odprl narrowband IoT omrežje za praktično demonstracijo dela z razvojnimi orodji podjetja Quectel, ki je vsakemu od prijavljenih udeležencev en razvojni komplet podarilo. Najprej je podjetje Quectel predstavilo svoj nabor rešitev za IoT aplikacije, nato pa je vsak udeleženec odprl svoj prenosnik in ob pomoči predavatelja sprogramiral svoj razvojni komplet, s čimer se je lahko povezal na NB-IoT omrežja A1. Med udeležence predavanja, ki so se pravočasno prijavili za razvojno ploščico, so brezplačno razdelili 25 končnih vozliščnih modulov in SIM kartic A1, ki so potrebne za NB komunikacijo.
Po zaključku zadnjega predavanja je sledila še poslovilna pogostitev, nato pa adrenalinski spust po bližnjem sankališču Zlodejevo, ki ga je sponzoriral srebrni sponzor konference, podjetje Rutronik. Udeleženci, ki so si drznili spustiti po progi, so z več ali manj zaviranja navdušeno prispeli do konca proge, kjer so se vse sani skupaj s svojimi sankači po strmini skozi gozd s pomočjo vlečnice vrnile nazaj na start. Mnogi so bili tako navdušeni, da so se spustili večkrat, saj spust ni le adrenalinski, temveč tudi izjemno lep, saj teče skozi prelep pohorski gozd. Po sankanju smo se počasi razšli in za nami je bil še en dogodek, ki je mnogim pomagal razumeti povezanost med temami, ki jih je obravnavala letošnja konferenca IKTEM, in odstrl marsikatero tančico, ki je doslej prekrivala kratico IoT. Poslovili smo se, kot bi bili vsi člani iste ekipe in kot da je za nami uspešno opravljena naloga, za katere uspeh smo zaslužni vsi! In še sporočilo tistim, ki se letošnje konference niste mogli udeležiti: če se vaša dejavnost dotika katere izmed tem, ki smo jih obravnavali, ste marsikaj zamudili!
Vidimo se spet na konferenci IKTEM 2020!
Nič nenavadnega ni, da se internetu stvari pripisuje tolikšen pomen, saj je ključen element v obeh revolucijah, omogoča in pospešuje preobrazbo v Industriji 4.0, hkrati pa omogoča hitrejši razvoj sprememb na poti k Družbi 5.0!
Noben strokovnjak ne more zanikati nepogrešljivosti vrhunske merilne in testne opreme, ki jo neko podjetje od samega začetka razvoja bodočih IoT izdelkov potrebuje za testiranje samih naprav in omrežja, v katerem naj bi delovali. Sistematično izvajanje meritev je potrebno tudi za zagotavljanje optimalne zmogljivosti in čim daljše delovanje baterij v IoT modulih. Če je že od vsega začetka razvoja IoT naprave sistemsko zagotovljeno izvajanje vseh potrebnih meritev, je v vseh fazah razvoja zagotovljena kontinuirana združljivost z veljavnimi standardi in predpisi, s čimer preprečimo visoke stroške ponovnega razvoja in usklajevanje z njihovimi zahtevami.
Prepričani smo, da so se tokrat na Rogli zbrali vsi tisti, ki hočejo biti v sredini hitrega toka reke, za katero danes še ne moremo z gotovostjo trditi niti tega, ali se bo kdaj izlila v morje in katero morje bo to! Poleg pričakovanih strokovnih novosti in spoznanj pa je večini pomembno tudi to, da ostaneš v stiku z ljudmi, ki počnejo podobne stvari kot ti in med katerimi ti zna vsakdo povedati, kako bi se tvojega nerešljivega problema lotil sam – po svoje. Naenkrat imaš na izbiro več različnih inovativnih rešitev, katerim so osnova izkušnje iz aplikacij, s katerimi se sam nikoli nisi imel priložnosti srečati, in le stvar rokov za izvedbo in razpoložljivih sredstev je, katero izbrati kot najprimernejšo! Timski duh pač, ki ga na Rogli letos gotovo ni primanjkovalo! Pogovori in vroče teme so se včasih le dotikale, drugič pa spet globoko zajedale v področja inovativnosti, novih oblik produkcije in kontrole kakovosti, novih pristopov k izobraževanju, iz katerih se je marsikdo kaj naučil, največ pa se je govorilo o prihodnosti v obliki Industrije 4.0 in prehodu na Družbo 5.0. Najbrž na Rogli letos na IKTEM-u ni bilo predavanja ali delavnice, kjer ne bi bila uporabljena vsaj ena od besednih zvez: Internet of Things, IoT, Industrija 4.0. Globalen pomen te tehnologije močno narašča, vendar nikakor ne le v profesionalnem segmentu, temveč tudi v vsakdanjih storitvah, kot sta Airbnb in Uber, ki sta v izjemno kratkem času izpodrinila klasično obliko taksi službe in ponudbe turističnih kapacitet. Udeleženci so na konferenci dobili vpogled v trende v tehnologiji, morebitne smeri razvoja, ki jih bodo povzročili, ter rešitve na prve izzive, ki jih ta predstavlja danes in tu. To je lahko ena izmed pomembnejših prednosti pred konkurenco, še posebej v današnjem, hitro razvijajočem se tehnološkem svetu.
Prihodnost bo brezžična in brezenergijska! Kako ob takšnih zahtevah izbrati prave oblike komunikacije z dovolj velikim dosegom, kje skleniti kompromis in pri katerih zahtevah ne popustiti niti za las? Kakšne rešitve bi prišle v poštev za realizacijo vaše aplikacije in kaj vam na koncu sploh ostane na izbiro? Udeleženci so letos odgovore na ta vprašanja poiskali na predavanjih in delavnicah konference IKTEM 2019, ko pa bodo uresničevali svoje projekte, se jim bodo porajala nova vprašanja … Za konferenco IKTEM 2020 prihodnje leto!
Konferenco IKTEM sta organizirali reviji Svet elektronike in Svet mehatronike v sodelovanju z Laboratorijem za telekomunikacije in Laboratorijem za multimedijo Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani ter Inštitutom za elektroniko in telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko v Mariboru. Konferenco so podprli tudi Zbornica elektronske in elektroindustrije, Združenje za informatiko in telekomunikacije – oba pri GZS, OZS, SRIP Pametna mesta in skupnosti ter ugledna podjetja iz Slovenije in tujine: A1, Arrow electronics, CGS, Chemets, ICM, Rutronik, Rohde & Schwarz, ADDProS, Quectel, Amiteh in Emsiso.
Foto: Katja Uran
