Pametna tovarna je mesto, kjer stroji komunicirajo med seboj, samostojno sprejemajo odločitve in upravljajo proizvodnjo na popolnoma avtonomni osnovi. Je kraj, kjer je malo ljudi.
Če gre verjeti določenim scenarijem, ki se pojavljajo, bi inteligentni roboti lahko degradirali ljudi zgolj v pomočnike v proizvodnem procesu ali pa jih celo izključili iz procesa. Bodo industrijske delovne postaje prihodnosti sploh še upoštevale potrebe delavcev? Kakorkoli, če bodo ljudje v prihodnosti še zmeraj pomemben dejavnik v proizvodnem procesu, pa se pojavlja vprašanje, kako bo Industrija 4.0 spremenila delovno mesto? Marius Geibel, produktni vodja in strokovnjak za ergonomijo pri Item Industrietechnik, ima odgovor.
Proizvodnja se spreminja. Tradicionalna množična proizvodnja ni več priljubljena, zamenjuje pa jo serijska proizvodnja vsaki stranki prilagojenih izdelkov (individualni izdelki), ki so lahko en za drugim nekoliko različni. Čeprav se morda zdi na prvi pogled protislovno, je to sedaj mogoče. Razlog je v avtomatizaciji, inteligentnem povezovanju in digitalizaciji proizvodnih procesov – na kratko Industriji 4.0.
Da bi omogočili prilagodljivo proizvodnjo pri velikosti serije en kos, saj je naslednji kos že lahko nekoliko različen, morajo biti vse postaje v verigi dodajanja vrednosti povezane v informacijsko mrežo.
Dejansko se lahko zgodi, da bi koordinacijske motnje privedle proizvodni sistem v težave. Lahko celo do popolne ustavitve. Na primer, če ni potreben material za proizvodnjo iz skladišča pravočasno razpoložljiv na delovni mizi. Posledica te ugotovitve je, da bodo razpoložljivost in prenos informacij ter tesna povezava z nadrejenimi, višjimi sistemi postali s časom še posebej pomembni. Ta proces izboljševanja daje priložnosti, prav tako pa odpira nove izzive, s katerimi se morajo podjetja soočiti in spoprijeti.
Danes se vse vrti okoli ergonomije
Do danes so bili ljudje nenadomestljivi, bili so temeljni kamen proizvodnega procesa, z edinstvenimi sposobnostmi in inteligenco brez konkurence. Podobno je bilo tudi ročno delovno mesto, delovna miza nekaj posebnega, značilnega. Delovna miza je prostor odgovoren za največ dodane vrednosti nastajajočim izdelkom.
Poudarek je bil predvsem na ergonomskih dejavnikih. Njihov namen je bil povečati produktivnost zaposlenih. Boljšo egonomičnost omogočajo ustrezne izvedbe delovnih miz. Bolj je delovna miza prilagodljiva človeku, bolj je dejansko ergonomska. En od primerov bi bili tudi delovni stoli, ki so nastavljivi glede na telesne značilnosti in posebne potrebe uporabnika. S tem so taki stoli ustrezni, ergonomski. Tudi delovne mize z brezstopenjskim nastavljanjem višine omogočajo hitro menjavo iz sedečega v stoječe delo in obratno.
Sodobne delovne mize, ki so narejene v skladu z zadnjim stanjem tehnike, varujejo uporabnika pred enostranskimi ponavljajočimi gibi, ki so na dolgi rok škodljivi. Omogočajo namreč namestitev orodij in materialov natančno tam, kjer so potrebni. Uporabljene LED svetilke in druge svetilke z dnevni podobno svetlobo, pomagajo izboljševati koncentracijo uporabnika. S tem zmanjšujejo tveganje za nastanek napak.
Zaradi vedno pogostejše uporabe informacijske tehnologije, tudi v proizvodnji, celo kar direktno na delovnih mizah, so se proizvajalci odzvali z nameščanjem zaslonov in monitorjev na delovne mize. To potegne za seboj tudi ustrezno namestitev vodnikov in drugih potrebnih elementov v odgovarjajoče kanale, cevi in zaščite. In to vse z namenom, da bi bila delovna miza ergonomska in varna. Na primer, če morajo zaposleni med delom pogosto pogledati oziroma uporabljati monitorje, naj bodo ti nameščeni v njihovem direktnem vidnem polju in ne kar nekje na strani. V nasprotnem primeru prihaja do ponavljajočih prisilnih leg, kar lahko povzroči akutne in kronične bolečine v mišično-skeletnem sistemu zaposlenih.
“Vrtljive roke za monitorje so dobra rešitev za preprečevanje slabe, prisilne drže, saj jih je mogoče nastaviti v pozicijo, ki omogoča ergonomsko delo”, pojasnjuje Marius Geibel, produktni vodja in strokovnjak za ergonomijo pri item Industrietechnik GmbH. Sodobne industrijske delovne mize so modularne in jih zlahka prilagodimo stalno spreminjajočim se zahtevam. “Če se, na primer, spremeni princip oziroma koncept oskrbe delovnega mesta, mize, se lahko modularne delovne mize hitro in enostavno prilagodijo novi situaciji. Morda celo brez zastojev v proizvodnji”, dodaja Geibel.
Pri načrtovanju delovnih miz je potrebno posvetiti enako pozornost tako zahtevam za ergonomske delovne mize kot učinkoviti intralogistiki. Enostavna, hitra oskrba z materialom, kratke razdalje, varno ravnanje z deli, jasno označevanje in razpoložljivost zabojnikov z materialom, vse to optimira potek dela in povečuje produktivnost.
Jutri – stroji prevzemajo obremenitve, ki so jim danes izpostavljeni zaposleni
Bo v proizvodnem procesu prihodnosti še zmeraj prostor za delovno mizo, narejeno skladno s potrebami delavcev, ki izvajajo ročne aktivnosti? Na to vprašanje Geibel odgovarja z zelo jasnim »da«: »Noben robot ne more nadomestiti kognitivnih sposobnosti človeka. Ljudje so očitno boljši od strojev še posebej, ko gre za zapletene motorične sposobnosti.« Zato bo ergonomija tudi v prihodnosti obdržala svoje mesto na vrhu zahtev, zlasti glede na to, kako se prebivalstvo spreminja. »Zaradi staranja prebivalstva se število usposobljenih delavcev v podjetjih zmanjšuje. Podjetja morajo res paziti na zdravje in zmožnosti zaposlenih«, je povedal strokovnjak za ergonomijo.
Pri idealnem scenariju bi naj digitalizacija in povezovanje delovnega okolja prav tako olajšala obremenitve zaposlenih. Kljub vse večji avtomatizaciji pa bo še vedno potrebno opraviti nekaj montažnih del ročno. To je področje, kjer prihajajo v poštev kolaborativni roboti (sodelovanje človek-robot) in tovarne jih bodo v prihodnosti tudi vedno več uporabljale. Ti roboti delajo v neposrednem stiku z ljudmi in imajo nalogo razbremenitve zaposlenih fizično zahtevnih ter neergonomskih opravil, kot sta npr. dvigovanje in pozicioniranje težkih obdelovancev.
Pri načrtovanju delovnih miz pa obstaja nekaj posebnih kriterijev, ki jih je potrebno upoštevati za vse delovne mize, ki se uporabljajo skupaj s kolaborativnimi roboti. Na primer tveganje za poškodbe zaradi možnih trkov med delavci in roboti je potrebno minimizirati. Sprejeti je potrebno ukrepe za zagotovitev neoviranega gibanja zaposlenih na takih delovnih mestih. Cyber-fizični predmeti (CPO) so drug vir podpore. Orodje, ki je razvrščeno kot CPO, tudi predstavlja informacije in izda navodila, kateri korak za sestavljanje je naslednji. Alternativno lahko CPO celo izbere lastnega operaterja za določen korak, če bi ta glede fizične kondicije med razpoložljivimi zaposlenimi najbolj ustrezal. Je vse to znanstvena fantastika? Ali bo kmalu postala resničnost?
Geibel je prepričan, da se delovno okolje za zaposlene ne bo radikalno spremenilo. »Ne predvidevam daljnosežne revolucije pri oblikovanju delovnih mest. Veliko elementov, ki so danes pomembni, bo v prihodnosti preprosto še bolj pomembnih. To so ergonomija, prilagodljivost zahtevam strank (individualizacija) in modularnost. Prepričan je, da se bodo zaposleni pogosteje soočali z novimi tehnologijami, a nove tehnologije ne bodo v celoti nadomestile zaposlenih.
Tako se po povedanem postavlja vprašanje, kaj naj podjetja naredijo kot naslednje. Če so ljudje del načrta za Industrijo 4.0, pomeni to, da bodo zahteve po ustreznih delovnih mestih v samem vrhu prioritet v podjetjih. Podjetja bi se morala v prvi vrsti osredotočiti na ergonomijo, individualizacijo in modularnost. S tem bi bili privlačen zaposlovalec tudi za prihodnje generacije. Bili bi dobro opremljeni za izzive prihodnosti.
Na razpolago so izobraževalni tečaji za podporo pravilnemu pristopu. Inženirjem dajo dragocene nasvete za oblikovanje delovnih mest. Priporočljivo je tudi, da pripravite zaposlene na nove tehnologije, ko je na voljo dovolj časa. Nato jih vključite v delo, ko gre za sprejemanje odločitev, ki vpliva na njihovo neposredno delovno okolje. »Podjetja brez sprejemanja in zaupanja ne morejo doseči oblikovanja delovnih mest primernih tudi za prihodnostl.
INOTEH d. o. o.
K železnici 7
SI-2345 Bistrica ob Dravi
E-pošta: info@inoteh.si
Tel.: 02 673 01 34
www.inoteh.si
