Roboti so se začeli pojavljati tudi v maloprodajnih trgovinah, od skoraj dva metra visokih prosto premikajočih se strojev, ki naj bi opazili razlitja v trgovinah Giant Foods Store, do avtonomnih skenerjev polic, ki preverjajo zalogo v Walmartu. V podjetju Lowe’s, verigi za posodabljanje stanovanj, lahko »LoweBot« v nekaterih trgovinah odgovori na preprosta vprašanja, na primer kje najti kakšne izdelke, poleg tega pa lahko pomaga pri spremljanju zalog. Ti roboti delavce razbremenijo rutinskih nalog, s tem pa dajejo zaposlenim več časa za interakcijo s strankami – a to je šele začetek.
Resnična korist robotov v maloprodaji je priložnost, da lahko z njihovo pomočjo zberemo bolj podrobne podatke o izdelkih na policah in vzorcih nakupa strank, kar lahko poveča učinkovitost in natančnost upravljanja zalog. Ključ je uporaba maloprodajnih robotov kot zbiralcev podatkov znotraj interneta stvari (IoT), kar je najbolje predstavljati kot kompleksno mrežo povezanih naprav, predmetov in senzorjev, ki zbirajo obsežne podatke, ki se analizirajo v oblaku ali z računalništvom na robu, računalništvom, ki za zmanjšanje zakasnitve uporablja bližnje strežnike. IoT tako od proizvodnje do transporta in zdaj še v maloprodaji ustvarja inteligenten digitalni ekosistem. V kombinaciji z naprednimi sposobnostmi umetne inteligence in strojnega učenja IoT pomaga uresničiti obljubo četrte industrijske revolucije, da bo spremenil naše življenje, delo, poslovanje in nakup blaga in storitev, ki jih želimo in potrebujemo.
Trgovci imajo v zvezi z roboti v trgovinah že začetke celostnih IoT rešitev. Auchan Retail Portugal, velik evropski trgovec z živili, na primer v svojih supermarketih in hipermarketih uvaja tehnologijo avtonomnega nadzora nad policami, pri čemer uporablja robote. Ko se roboti premikajo po trgovinah, posnamejo fotografije vsake police in prehoda med policami, ki jih nato digitalizirajo in pretvorijo v obliko za izračune, poleg tega pa dobijo vpogled v blago in cene, ki jih ni na zalogi.
Tako podrobni podatki so v maloprodaji izjemno dragoceni, saj sta razumevanje in predvidevanje potrošniškega povpraševanja tu bistvenega pomena. Vzemimo primer, Stitch Fix, ki kupcem ponuja izbiro oblačil »Le-za-vas« kar od doma, svoje podatkovno znanje izrablja v več vidikih svojega poslovnega modela, od priporočanja izdelkov do upravljanja zalog in modnega oblikovanja. Pri tradicionalnih prodajalcih pa zgolj sledenje nakupu potrošnikov ne daje celotne slike. Prava konkurenčna prednost trgovcev je v tem, da vedo, kaj so kupci želeli kupiti, pa niso mogli. Tu vstopijo roboti, ki opazujejo prehode med policami.
Zbiranje podatkov na vrhu tržnega lijaka
Trgovine z gostujočimi roboti zbirajo podatke na “vrhu lijaka” glede na to, kaj je in česa ni na policah. Njihova neprekinjena skeniranja omogočajo celovitejši pogled na maloprodajne navade kupcev. Zaloge na policah na primer razkrivajo, kaj je na zalogi v zadostnih količinah, kaj v ponudbi upada in česa ni na zalogi – vse to kaže na potrošnikove želje in odločitve za nakup.
V morda ne tako zelo daljni prihodnosti bodo roboti lahko naredili več, kot le poročali o zalogah in izvajali preverjanja cen, da bi zagotovili natančnost in doslednost. Razmislimo o hipotetičnem scenariju maloprodajnega robota, ki pregleduje prodajalne z živili in ugotovi, da se zaloge arašidovega masla brez sladkorja zmanjšujejo dvakrat hitreje kot zaloge običajnega arašidovega masla. To odkritje bi v realnem času sprožilo avtomatizirano naročilo za pošiljanje arašidovega masla brez sladkorja v določeno trgovino. Z zaznavanjem nenadnih in nepričakovanih premikov na zalogi bi se robot lahko hitro odzval, popolnoma brez človekovega posredovanja. To se razlikuje od tistega, kar se dogaja pri borznem trgovanju, kjer prek algoritmov zazna in izkoristi majhna trenutna odstopanja v cenah delnic, ki sčasoma lahko prinesejo velike dobičke.
Trgovcem na drobno je cilj, da denar zaslužijo v tem trenutku, zato se morajo izogibati takšnim nihanjem zalog, ki lahko pripeljejo do razprodaje zalog. Tako stanje ima namreč ogromno ceno – po ocenah letna izguba v maloprodaji po vsem svetu zaradi tega doseže milijardo dolarjev. Poleg izgubljene priložnosti za prodajo pa so kupci razočarani tudi nad zalogami, kar lahko privede do zmanjšane njihove zvestobe nekemu ponudniku.
Med pandemijo Covid-19 je bilo hišnih potrebščin, kot so toaletni papir in čistilni pripomočki, zelo malo na zalogi. Trgovci so sčasoma sicer vsak posamezni nakup količinsko omejili, vendar so se še pred tem ukrepom soočili s kroničnim pomanjkanjem tega blaga na policah. Kako pa bi bilo, če bi prodajalci na drobno lahko že zelo zgodaj dobili podatke o množičnih nakupih izdelkov, kot je na primer toaletni papir? Če bi robot v prehodu med policami zaznal nepričakovano upadanje zalog toaletnega papirja, bi to lahko že v prvi fazi privedlo do boljšega upravljanja z zalogo, s povečanimi pošiljkami iz skladišč in pravočasnimi količinskimi omejitvami nakupov za zaustavitev pojava kopičenja teh izdelkov pri potrošnikih.
Uporaba interneta stvari za izboljšanje drugih panog
Vnaprejšnje odkrivanje zalog in pomanjkanja zalog lahko pripomore tudi k izboljšanju učinkovitosti in izkušenj strank v drugih panogah, recimo v letalskem potniškem prometu. Nepričakovano vzdrževanje letala lahko na primer odloži čas poleta, ne le zaradi nenadne potrebe po popravilu, temveč tudi zato, ker potrebnega nadomestnega dela ali komponente ni na zalogi. Uporaba IoT pristopa pri vzdrževanju letala bi pomenila boljše upravljanje zalog nadomestni delov in tudi drugih zalog ter potencialno zmožnost letala, da sporoči potrebo po popravilu ali zamenjavi, še preden letalo preneha delovati. Uporaba senzorjev in umetne inteligence za napovedno modeliranje in vzdrževanje se že preučuje v najrazličnejših aplikacijah, od proizvodnje pa vse do sistemov za oskrbo s pitno vodo.
Robotika že vrsto let posega v številne panoge, od vseh vrst montaže v avtomobilski industriji pa vse do robotskih prijemal, ki dvigujejo in prenašajo težka bremena v skladiščih. V nekaterih hotelih roboti nosijo prtljago in delujejo tudi v vlogi digitalnih vratarjev. V zadnjem času so zaradi pandemije bolnišnice preplavili roboti z nekirurškimi aplikacijami, kot so razkuževanje hodnikov in sob ter dostava zalog, vključno z dostavo vzorcev krvi za preiskave v laboratoriju. Vse bolj se na tržišče prebijajo tudi avtonomni robotski čistilni stroji za splošno uporabo, od poslovnih stavb do letališč.
Do nedavnega so roboti v maloprodaji večinoma delali v zakulisju. Amazon na primer v težnji za izpolnjevanje svojih ciljev za izboljšanje učinkovitosti in varnosti v svojih centrih uporablja robote, saj se ne morejo poškodovati pri premikanju težkih palet. Pri Amazonu pravijo, da so jim roboti v njihovih centrih pomagali shraniti do 40% več zalog. Medtem Kroger, največji trgovec z živili v ZDA, uvaja mrežo avtomatiziranih skladišč, ki z robotiko in digitalno tehnologijo izboljšujejo svojo sposobnost izpolnjevanja zahtev kupcev.
Razmislek o prodaji na drobno
V tej hiperkonkurenčni industriji, v kateri se razlike v ponudbi stiskajo med opeko in malto, spletnimi in večkanalnimi konkurenti, se morajo trgovci še naprej zanašati na inovacije in tehnologijo, da se bodo razlikovali in izboljšali svoje možnosti za preživetje. Eno od zgodnejših valov maloprodajnih inovacij je bilo e-poslovanje. Čeprav za e-trgovino zdaj že težko trdimo, da gre za nov trend, se je zaradi pandemije še bolj uveljavila, saj je veliko kupcev raje ostalo doma in bolj pogosto nakupovalo prek spleta. Dejansko je pandemija morda kar za pet let pospešila prehod iz fizičnih trgovin na digitalno spletno nakupovanje.
Inovatorji v maloprodaji so prav tako razmislili o prostoru med opeko in malto, da bi potrošnikom predstavili izdelke in jim dali priložnost, da izkusijo novo ponudbo. Zdaj je zadnji korak na poti k večjim inovacijam spodbuditi trgovce, da posežejo globlje v internet stvari za izboljšanje upravljanja zalog in napovednega modeliranja.
Ko se bodo cikli izdelkov pospeševali, bodo morali trgovci na drobno postati še bolj gibčni pri prepoznavanju mikro-trendov v vedenju potrošnikov za proizvodnjo, distribucijo in dobavo blaga in storitev, ki jih kupci želijo v tem trenutku. Ključ do vsega tega je lahko robot, ki v trgovini prosto gostuje in podatke iz stičnih točk kupcev v prehodih med policami trgovine shrani v sistem za upravljanje s podatki v oblaku.
Vir: https://hbr.org/2020/10/what-robots-can-do-for-retail?ab=hero-subleft-2
