GelSight senzor, ki je pritrjen na robotski prijemalnik robotu omogoča, da natančno ugotovi, kje je zagrabil majhen izvijač, ga izvleče in postavi nazaj v špranjo, čeprav prijemalnik kameri zakriva pogled na izvijač. (Foto: Robot Locomotion Group at MIT)
Osem let nazaj je MIT raziskovalna skupina Computer Science and Artificial Intelligence Laboratory (CSAIL) pod vodstvom Ted Adelson-a odkrila novo tehnologijo za senzorje pod imenom GelSight, ki uporablja fizični kontakt z objektom, s čemer omogoči izjemno podroben 3D zemljevid njegove površine.
Z montažo GelSight senzorjev na prijemalnike robotske roke sta dve MIT ekipi dali robotom večjo občutljivost in spretnost. Raziskovalci so predstavili njihovo delo v dveh člankih. V enem članku Adelson-ova skupina uporablja podatke GelSeight senzorja, s katerimi robot presodi trdnost površine, ki se jo dotika – kritična zmožnost domačih robotov, ki se srečujejo z vsakdanjimi predmeti.
V drugem članku skupina Russ Tedrake’s Robot Locomotion Group pri CSAIL uporablja senzorje GelSight zato, da robotu omogoča manipulacijo z manjšimi predmeti, kot je bilo prej mogoče. Senzor GelSight je na nek način nizko tehnološka rešitev težkega problema. Sestavljen je iz bloka prozorne gume – “gela” njenega imena – katerega ena plat je prevlečena s kovinsko barvo. Obarvana plast se ob pritisku na predmet preoblikuje v skladu s obliko predmeta.
R&D magazine
