Letošnja IKTEM konferenca bi se morala odvijati v živo na Rogli 17. in 18. junija. Ko smo v začetku leta razmišljali o Covid-19 situaciji, smo pravilno ocenili, da bo Covid-19 situacija junija dovolj umirjena, da bo dovoljevala srečanja in konferenčne dejavnosti.
Življenje je pokazalo, da udeleženci še niso pripravljeni na konferenco v živo, zato smo jo pripravili v virtualni obliki. Konferenca je potekala preko Zoom platforme v dveh delih z vmesno 5 minutno pavzo.
V drugem delu so bila na sporedu naslednja predavanja:
- Kibernetska varnost: Operations != Response, Gregor Spagnolo, ZIT
- Celovite EMS in ODM storitve: od idejne zasnove do končnega produkta, Matjaž Hribar, Ema
- Dinamične merilne lastnosti osciloskopov, Mirko Ivančič, Amiteh
- Virtualizacija na Linuxu, Žiga Lausseger, Pistam d.o.o.
- Koncept vodenja proizvodnje z IoT tehnologijo in digitalnim dvojčkom, Jernej Protner, dr. Niko Herakovič, LASIM, Fakulteta za strojništvo Ljubljana
- Uporaba 3D tiskalnikov pri Formula dirkalniku, Jure Pigac, FERI Maribor
- Mecanum samodejni voziček, Marjan Bezjak, TŠC Maribor
Kibernetska varnost
Gregor Spagnolo iz podjetja SSRD nam je v svojem prispevku pokazal, kako je potekalo mednarodno tekmovanje v kibernetski varnosti. Slovenija se je temu tekmovanju pridružila prvič in to tako, da so na GZS združenju ZIT združili slovenska podjetja, ki so na tekmovanju sodelovala v slovenski ekipi. V tekmovanju Locked Shields 2021, ki je največje tovrstno tekmovanje na svetu, sodelujejo ekipe, ki preko spleta napadajo sistem (rdeče ekipe) in druge ekipe (modre ekipe), ki ga branijo.
Na sliki 1 je prikazano neko vezje, ki ga imenujejo »Powerplant«, ki je povezano na splet. To vezje ekipe hekerji skušajo onesposobiti in ko jim to uspe, se vklopi lučka in vezje je »zgorelo«.
Kot omenjeno rdeče ekipe napadajo sistem, modre ekipe pa sistem branijo in na ta način trenirajo, kako zaščititi sistem pred vdorom.
Locked Shields vaja je največja vaja na svetu in vključuje kritično infrastrukturo, vojaške sisteme, javno upravo itd.. Vse te sisteme je znotraj vaje potrebno ščititi.
V vaji je sodelovalo več kot 2000 udeležencev iz skoraj 30 držav in vsaka država je svoja ekipa. Poleg rdečih in modrih ekip je na vaji prisotna tudi »bela ekipa«, ki skrbi za scenarij vaje. Obstaja še »zelena ekipa«, ki pa je namenjena tistim, ki so ta sistem dejansko postavili. Zelena ekipa je sestavljena iz približno 60 udeležencev in je sistem postavljala skoraj 3 mesece.
Sestavljanje slovenske ekipe je bilo zelo zahtevno. Prvi razlog je bilo dejstvo, da je slovenska ekipa prvič sodelovala na vaji. Ker nihče ni poznal vaje in kako se bo odrezala slovenska ekipa, so se podjetja težko odločali za sodelovanje, saj jih je skrbelo, da bi slovenska ekipa bila med zadnjimi.
Največji izziv pri sestavljanju slovenske ekipe pa je bilo to, da so ekipe, ki so sestavljale slovensko ekipo, konkurenti na trgu, v vaji pa so morali združiti svoje moči.
Slovenska ekipa je bila sestavljena tako, kot to prikazuje slika 2.
Vaja je potekala 3 dni, približno 60 udeležencev se je nahajalo v telovadnici, ki jo je organiziralo Ministrstvo za obrambo.
Lahko povzamemo, da v Sloveniji še nikoli ni toliko ekip sodelovalo v eni vaji in »veslalo v eno smer«, kar je zelo spodbudno.
Slika 4 prikazuje seznam sodelujočih podjetij, ki so osvojila skupno 11. mesto od 23 ekip.
Gotovo bi bila uvrstitev boljša, če bi v naprej poznali določene podrobnosti, kot je sistem ocenjevanja in podrobnosti naprav, vendar je za prvič tudi ta uvrstitev odlična.
Sodelujoča podjetja so se na vaji veliko naučila in če bi koga zanimalo sodelovanje v naslednji vaji, naj se prijavi na spletni strani:
https://lockedshields.si/
Celovite EMS in ODM storitve
Celovite EMS in ODM storitve podjetja EMA d.o.o je prikazal Matjaž Hribar v svojem predavanju. Podjetje EMA pokriva široko področje EMS in ODM storitev, ki so prikazane na sliki 5.
Dinamične merilne lastnosti osciloskopov
Predavanja je nadaljeval Mirko Ivančič iz podjetja Amiteh d.o.o., ki nam je na začetku najprej malo obnovil znanje matematike in predstavil sonde modernih osciloskopov. Namreč glede na meritev, ki jo opravljamo, je zelo pomembno kakšno sondo uporabimo, saj so si sonde med seboj zelo različne in vse ne omogočajo enako dobrega rezultata.
Na sliki 6 vidimo, da sond, ki imajo visok dvižni čas ne moremo uporabljati za meritve hitrih signalov.
Virtualizacija na Linuxu
Konferenco je nadaljeval Žiga Lausegger, ki je predstavil virtualizacijo Lunixa. Žiga je zaposlen v podjetju Pistam d.o.o., kjer za razvoj svojih naprav večinoma uporabljajo Linux programsko opremo.
Žiga je podal zelo podrobna navodila, kako postaviti Linux in na njemu omogočiti virtualizacijo. Žiga je med predavanjem tudi demonstriral delovanje virtualizacije.
Koncept vodenja proizvodnje z IoT tehnologijo in digitalnim dvojčkom
Predavanje je nadaljeval Jernej Protner iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani, laboratorija LASIM. Naslov predavanja je bil Koncept vodenja proizvodnje z IoT tehnologijo in digitalnim dvojčkom in ga je g. Protner tudi prikazal na praktičnem primeru.
Prikazal je centraliziran in necentraliziran način vodenja ter prikazal prednosti ter slabosti obeh načinov vodenja. Podrobno je prikazal tudi vezja na robu (edge devices) ter opisal njihovo delovanje.
V nadaljevanju predavanja je prikazal tudi demonstracijski center Pametne tovarne v laboratoriju Lasim na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. V laboratorijskem okolju so postavili dva industrijska robota in avtomatizirano linijo, kot prikazuje slika 10.
Uporaba 3D tiskalnikov pri Formula dirkalniku
S predavanji je nadaljeval Jure Pigac, študent na FERI v Mariboru. Naslov njegovega predavanja je bil »Uporaba 3D tiskalnikov pri Formula dirkalniku«. Formula Student je mednarodno študentsko tekmovanje, v katerem sodeluje več kot 500 ekip iz vsega sveta. Študenti tekom leta načrtujejo in izdelajo dirkalnik, s katerim se tekom poletja pomerijo na cestnih dirkah v različnih disciplinah. Tekmovanja so sestavljena iz statičnih in dinamičnih disciplin. Ekipa lahko sodeluje v treh različnih kategorijah: dirkalniki z motorjem na notranje izgorevanje, dirkalniki z elektromotorji in samovozeči dirkalniki. Ekipa iz FERI že 10 let sodeluje v kategoriji dirkalnikov z motorjem na notranje izgorevanje.
V svojem predavanju je Jure predstavil dve tehniki tiskanja polimerov, eno tehniko tiskanja kovin in eno tehniko tiskanja peska. Zanimivost predavanja (predvsem za elektronike) je to, da so tehniko SLA – tehniko litografije, uporabili za tiskanje stensilov – šablon za tiskana vezja. Pri izdelavi šablon so brez težav naredili šablono za tudi najmanjše SMD komponente, saj je natančnost takšnega tiskalnika 50 µm.
Mecanum samodejni voziček
Konferenco je nadaljeval Marjan Bezjak iz TŠC Maribor, ki je predstavil Mecanum samodejni voziček.
Cilj samodejnega vozička je bil prevažanje orodij s skupno težo 600 kg pri maksimalnem naklonu .
Ključna pri samodejnem vozičku so Mecanum kolesa, ki omogočajo manevriranje vozička v vseh smereh.
Blok shema Mecanum vozička je prikazana na sliki 15. Na shemi vidimo, da srce krmilja predstavlja Arduino Mega razvojna plošča, na katero so priključeni štirje H-mostiči, ki krmilijo motorje koles. Dodan je še Bluetooth modul in pa DC-DC pretvornik.
Samodejni voziček krmilimo s pametnim telefonom, na katerem teče Android aplikacija, ki je bila napisana v Android App Inventor okolju (ki smo ga že pred časom opisali v reviji Svet elektronike).
Zaradi varnosti ima Mecanum samodejni voziček tudi predvidene tipke za zasilni izklop spredaj in zadaj na vozičku.
V nadaljevanju je predavatelj g. Bezjak pokazal še varianto samodejnega vozička s koračnimi motorji in 3D natisnjenimi Mecanum kolesi.
Nato je bil predstavljen tudi prototip vozička, ki sledi uporabniku, ki hodi. V tem prototipu je bil uporabljen termalni senzor 8×8 in ultrazvočni senzor. Voziček sledi uporabniku in se za njim tudi varno ustavi, ko se ustavi tudi uporabnik.
Zaključek
V dveh reportažah smo na kratko opisali vsa predavanja na IKTEM 2021 konferenci, ki se je odvijala preko spleta. Organizatorji bi se radi zahvalili vsem sponzorjem in podpornikom IKTEM konference, Fakulteti za elektrotehniko iz Ljubljane, Laboratoriju za IKT prof. Bešterju, Fakulteti za elektrotehniko iz Maribora, Inštitutu za elektroniko in telekomunikacije prof. Vlaoviču, Zbornici za elektro in elektronsko industrijo ter Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS, ter sponzorjem konference, Zlatima sponzorjema podjetjema Emsiso in Računalniške novice, Srebrnim sponzorjem, A1, Quectel, Tivtec, Altea, Bronastim sponzorjem Amiteh in ADDProS ter Sponzorjem konference Ema, Tehnološki park Ljubljana, ICM in Obrtna zbornica Slovenije.
Konferenco so podprli Medijski sponzorji revije Monitor, Ventil in Računalniške novice, za kar se jim zahvaljujemo! Kot kažejo številke okuženih to jesen, bodo srečanja v živo še nekaj časa omejena s PCT pogoji. Kako pa se bo odvijala jubilejna 5. konferenca IKTEM, pa bomo videli v začetku naslednjega leta.
Omenili smo že v prvem delu reportaže, pa nič ne škodi, če omenimo še enkrat, da so vsa predavanja posneta in so na voljo na Youtube kanalu revije Svet elektronike:
https://bit.ly/3od7RwZ
