Planiški vetrovnik

Izdelati vetrovnik, v katerem bi lahko sočasno trenirali skakalci in padalci, se je pred dobrim letom zdel nemogoč izziv za slovensko znanost in industrijo.

Modelne raziskave zapletenih aerohidrodinamskih pojavov, kot je »polet« skakalca, imajo še vedno značilno prednost pred numeričnim modeliranjem. Prav to nas je vodilo k modelni študiji na fizičnem modelu ob upoštevanju aero-hidro dinamske podobnosti med modelom in izvedbo vetrovnika. Modelne raziskave, ki temeljijo na analizi tokovnih struktur omogočajo študij interakcij med gibajočimi se telesi in tokom fluida. Razvili smo vizualizacijsko metodo spremljanja kinematike zračnega toka, ki je namenjena analizi tokovnih razmer v vetrovniku pri obtekanju teles. Ekspertni sistem je sestavljen iz generatorja sledila, ki je v zračni tok vetrovnika vnešen pred telesom, na način, ki omogoča vizualizacijo tokovnega polja ob telesu in za njim. Zaporedje časovnih posnetkov smo analizirali s programsko opremo ADM – flow, ki omogoča analizo hitrostnega polja zračnega toka, stopnje turbulence in disipacije kinetične energije v toku.

Prof. dr. Brane Širok je profesor na področju energetskega strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Doktoriral je iz področja eksperimentalnega modeliranja – kaotična dinamika. Z raziskovalnim delom je pričel v Turboinštitutu Ljubljana, kjer se je ukvarjal z razvojem turbinskih strojev in eksperimentalnimi raziskavami na področju energetskega strojništva. Danes pa je zaposlen na Fakulteti za strojništvo, kjer poleg opravljanja dekanske funkcije vodi Laboratorij za vodne in turbinske stroje. Je soavtor več kot 150 izvirnih znanstvenih člankov in 14 podeljenih patentov. Z domačo in tujo industrijo sodeluje pri reševanju konkretnih inženirskih problemov.

www.fs.uni-lj.si

Več o članku si preberite v PDF reviji!

Sorodni članki

Zadnji članki

Svet mehatronike 44 (11-2023)

Po razburkanem poletju se počasi vračamo v ustaljene tirnice in v tokratni številki revije Svet mehatronike boste lahko brali o pasivnem hlajenju prostorov. Zanimiv pri tem novem načinu je princip, kako so raziskovalci naredili prototip hladilnika, ki za svoje delovanje ne potrebuje električne energije. Res je, da je ta prototip še zelo drag, ampak če kolikor toliko poznamo človeštvo, se bo tudi izdelava takšnega hladilnika pocenila.

Stičišče znanosti in gospodarstva

Celjski sejem letos je letos obiskalo več kot 65.000 obiskovalcev.

Svetovno prvenstvo v robotiki Robocup 2023

V mesecu juliju 2023 so se dijaki ŠC Celje Srednje šole za strojništvo na podlagi uvrstitev v preteklih letih udeležili svetovnega prvenstva v robotiki RoboCup 2023 v Bordeaux-ju v Franciji.

Želite biti na tekočem z najnovejšimi novicami?

Radi bi vas slišali! Prosimo, izpolnite svoje podatke in ostali bomo v stiku. Tako preprosto je!